Jedro

Tožnik je imel prijavljeno stalno prebivališče na naslovu D. v stanovanju št. 1, kjer sta imela stalno prebivališče prijavljeno tudi B. B. in C. C. Tako so bili tožnik, tožnikova žena B. B. in sin C. C. na podlagi uradnih evidenc člani dveh gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki so bili 30. 6. 2017 po predpisih o prijavi prebivališča stalno prijavljeni na istem naslovu in niso bili najeta delovna sila.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski, davčni, tudi finančni organ) odločila, da je tožnik za leto 2017 član skupnega gospodinjstva s skupnim dohodkom iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v višini 15.311,13 EUR (točka 1. izreka). Člani kmečkega gospodinjstva na dan 30. junija 2017 so A. A., B. B. in C. C. (točka 2 izreka). Tožniku se določi davčna osnova od dohodka od osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v višini 4.969,47 EUR (točka 3 izreka). V davčno osnovo za odmero dohodnine od dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti za leto 2017 se tožniku všteva 495,31 EUR katastrskega dohodka (točka 4 izreka). Kmečko gospodinjstvo je v letu 2017 prejelo 13.422,47 EUR drugih dohodkov v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, od tega je bila ob izplačilu teh dohodkov obračunana in odtegnjena predhodna akontacija dohodnine v višini 1.342,24 EUR (točka 5 izreka). Tožniku se za leto 2017 določi davčna osnova od drugih dohodkov iz 70. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh‑2) v višini 4.474,16 EUR in obračuna in odtegne predhodna akontacija dohodnine, ki se šteje za akontacijo dohodnine, pripisano tem dohodkom, v višini 447,41 EUR (točka 6 izreka). Odločeno je bilo tudi, da tožnika bremenijo stroški, ki jih ima zaradi davčnega postopka. Davčnemu organu posebni stroški niso nastali. Pritožba ne zadrži izvršitve izpodbijane odločbe (točki 7 in 8 izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se je tožnik pritožil zoper nadomestno odločbo DT 4213-2017/2018-3 z dne 26. 7. 2018, pritožbeni organ pa je pritožbo zavrnil. Upravno sodišče RS je s sodbo I U 893/2019-9 z dne 19. 5. 2019 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo v ponovni postopek davčnemu organu, da dejansko stanje popolno ugotovi in odločbo ustrezno obrazloži, da se davčni zavezanec ukvarja z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo in da se na presečni dan šteje za člana kmečkega gospodinjstva. Davčni organ se v nadaljevanju sklicuje na 69. in 70. člen ZDoh-2, na 2. točko 2. člena Zakona o prijavi prebivališča in na tretji odstavek 8. člena Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka (ZUKD-2). V skladu z drugim odstavkom 69. člena ZDoh-2 je kmečko gospodinjstvo po tem zakonu skupnost ene ali več fizičnih oseb, članov enega ali več gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki so na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča stalno ali začasno prijavljene na tem naslovu, niso najeta delovna sila (v nadaljevanju člani kmečkega gospodinjstva), ter se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po določbah tega zakona in njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša najmanj 200,00 EUR. V ponovnem postopku je davčni organ pridobil podatke o prijavljenem stalnem prebivališču za tožnika, B. B. in C. C. na dan 30. junija 2017 na naslovu D., v stanovanju št. 1. in podatke o stavbi št. 144 v k.o. ..., kar pojasni. Iz izpisa registra nepremičnin z dne 6. 11. 2019 izhaja, da je za stavbo št. 1 in št. 5 določena dejanska raba stanovanje v samostoječi hiši z enim stanovanjem. Naslov D. je bil navezan na del stavbe št. 1 in ne na dal stavbe št. 2. Na predlog tožnika je nato Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) v postopku evidentiranja podatkov v register nepremičnin z odločbo in sklepom 02132-3607/2020 z dne 11. 5. 2020 tudi del stavbe št. 5 navezala naslov D. Davčni organ je ugotovil, da je imel 30. 6. 2017 tožnik prijavljeno stalno prebivališče na naslovu D. v stanovanju št. 1. Tožnik je nato naknadno, v letu 2020, uredil podatke v uradnih evidencah. Tako so bili tožnik, B. B. in C. C. na podlagi uradnih evidenc člani dveh gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki so bili na dan 30. 6. 2017 po predpisih o prijavi prebivališča stalno prijavljeni na istem naslovu in niso bili najeta delovna sila. Fizična oseba spada v kmečko gospodinjstvo po določbah ZDoh-2, tudi če živi v ločenem gospodinjstvu na istem naslovu. Davčni organ je v davčnem postopku pri odmeri obveznosti iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti vezan na uradno pridobljene podatke oz. na uradne evidence. Po povedanem so bili člani kmečkega gospodinjstva na dan 30. 6. 2017 tožnik, B. B. in C. C. Tožnik pa bi moral pravočasno popraviti podatke oz. jih uskladiti z dejanskim stanjem, kolikor bi želel, da se spremembe upoštevajo že v letu 2017. 3. V skladu z določbo trinajstega odstavka 69. člena ZDoh-2 se šteje, da v okviru kmečkega gospodinjstva opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost člani kmečkega gospodinjstva, ki so na dan 30. junija za leto, za katero se dohodek ugotavlja, vpisani v zemljiški knjigi oz. zemljiškem katastru kot lastniki, zakupniki ali imetniki pravice uporabe kmetijskega in gozdnega zemljišča, pri čemer pa dejstvo, da ima tožnik status upokojene osebe na odmero dohodka od osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti ne vpliva. Na podlagi podatkov zemljiške knjige izhaja, da je tožnik na dan 30. 6. 2017 lastnik kmetijskih in gozdnih zemljišč: parcele 275/1, 287/1, 287/5 in 287/9 v deležu 1/2 in parcele 294/5 v deležu 1/4, vse k.o. ..., ter parcele 105/7 in 111/30, obe k.o. ...

4. Tožnik je za leto 2017 član kmečkega gospodinjstva s skupnim dohodkom iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v višini 13.311,13 EUR, kar pojasni na strani 4 obrazložitve. Tožniku je davčni organ določil davčno osnovo od dohodka od osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v višini 4.969,47 EUR. Pripisan katastrski dohodek znaša 31,41 EUR, kar pojasni. Odmeri tudi dodatni katastrski dohodek v višini 229,94 EUR/ha, ter katastrski dohodek za vino v višini 183,95 EUR, kar pojasni na straneh 4 in 5 obrazložitve izpodbijane odločbe. Davčna osnova tožnika od katastrskega dohodka za leto 2017 znaša 495,31 EUR. Iz podatkov Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja izhaja, da so bili kmečkemu gospodinjstvu izplačani drugi dohodki po 70. členu ZDoh-2 (subvencije) v višini 13.422,47 EUR in sicer C. C., kar se posameznemu davčnemu zavezancu pripiše v višini 1/3, kar v konkretnem primeru znaša 4.474,16 EUR. Izračun akontacije dohodnine in predhodne akontacije dohodnine po 313. členu Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) je razviden na strani 5 obrazložitve izpodbijane odločbe.

5. Drugostopenjski davčni organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo in pritrdil njenim razlogom. Sklicuje se na 69. člen, 70. člen, 71. člen in 72. člen ZDoh-2 ter 340. člen ZDavP-2. Pritožbeni organ meni, da je tožnik po stanju na dan 30. 6. 2017 lastnik kmetijskih in gozdnih zemljišč s pripisanim katastrskim dohodkom v znesku 31,41 EUR, kar je bilo ugotovljeno že v prvotnem postopku po odmerni odločbi DT 4213-207/2018-3 z dne 26. 7. 2017. Neizkazan je tožnikov ugovor, da so v ponovnem postopku predmet odmere parcele, ki niso bile predmet odmere v prvotnem postopku. Da ne bi bil lastnik teh parcel na dan 30. 6. 2017 pa tožnik ne ugovarja. Glede ugovora, da tožnik in tožnikova žena na dan 30. 6. 2017 bivata v lastnem stanovanju in nista člana kmečkega gospodinjstva na naslovu D. je davčni organ pridobil podatke, da imajo tožnik, B. B. in C. C. na dan 30. 6. 2017 prijavljeno stalno prebivališče na naslovu D., v stanovanju št. 1 v stavbi 144. Tožnik pa je šele naknadno, v letu 2020, uskladil podatke v uradnih evidencah GURS z dejanskim stanjem. Poleg tožnika imata katastrski dohodek tudi B. B. in C. C. Skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti pa presega 200,00 EUR, zato se tožnik, B. B. in C. C. štejejo za člane kmečkega gospodinjstva. Pritožbeni organ meni, da tožnik na dan 30. 6. 2017 izpolnjuje pogoje za člana kmečkega gospodinjstva na naslovu D. Strinja se tudi z višino ugotovljene davčne osnove od drugih dohodkov po 70. členu ZDoh-2. Zavrne tudi tožnikov ugovor, da ima status upokojene osebe, ki na izpodbijano odmero ne vpliva in se sklicuje na opredelitev iz 69. člena ZDoh-2, ki opredeljuje kaj se šteje kot dohodek, pridobljen z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Zavrne tudi tožnikov ugovor v zvezi z odločbo z dne 21. 8. 2020, izdano B. B., ker se ne nanaša na tožnika. Tožnik navaja dokazne predloge, ki so že bili predmet presoje v odmernem postopku, kot to izhaja iz obrazložitve odmerne odločbe, zato jih je pritožbeni organ opredelil kot nepotrebne. Po povedanem zaslišanje prič B. B. in C. C. ni potrebno, saj pravno pomembna dejstva niso sporna.

6. Tožnik vlaga tožbo v kateri uvodoma povzema potek postopka in ugotovitve ponovnega davčnega postopka določitve davčne osnove iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti za tožnika za leto 2017. Tožnik meni, da davčni organ v predmetnem postopku ni upošteval napotkov iz sodbe Upravnega sodišča RS I U 893/2019-9 z dne 19. 5. 2020. Davčni organ tudi v ponovnem postopku ni ugotavljal, ali tožnik dejansko opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, kot jo opredeljuje ZDoh-2. Davčni organ ni navedel, da naj bi bil tožnik lastnik, zakupnik ali druge vrste uporabnik nepremičnin, ki bi bile relevantne za opredelitev osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Sklicuje se na navodila iz citirane sodbe Upravnega sodišča RS, da kolikor bi se štelo, da tožnik opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost kot član kmečkega gospodinjstva, ki je na presečni dan lastnik kmetijskega ali gozdnega zemljišča, je potrebno to pravno relevantno dejstvo najprej ugotoviti, ob hkratnem ovrednotenju pomena statusa tožnika kot upokojenca. Teh navodil sodišča davčni organ ni upošteval. Na straneh 3 do 5 tožbe povzema potek postopka in utemeljuje svoj pravni interes za vložitev tožbe. Na straneh 5 do 11 navaja dejstva in zakonske določbe (69. člen, 70. člen in 71. člen ZDoh-2), zaradi katerih meni, da je izpodbijana odločba nezakonita. Ugovarja nepravilno ugotovitev glede solastništva predmetnih nepremičnin in glede opredelitve zemljišč kot kmetijska oz. gozdna zemljišča oz. kot stavbna zemljišča. Davčni organ ni pravilno ugotovil, kdo dejansko opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost kot član kmečkega gospodinjstva in ni upošteval navodil iz sodbe Upravnega sodišča RS I U 893/2019 z dne 19. 5. 2020. Tožnikovi ugovori glede statusa upokojene osebe pa so razvidni na straneh 11 in 12 tožbe. Ugovori glede drugih dohodkov v zvezi z opravljanjem kmetijske dejavnosti so razvidni na straneh 12 do 13 tožbe. Sklepno tožnik meni, da je bilo v zadevi dejansko stanje napačno ugotovljeno in napačno ugotovljena tudi davčna osnova od dohodka od osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in jo spremeni tako, da ugotovi, da tožnik v letu 2017 ni član kmečkega gospodinjstva s skupnim dohodkom iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in da je član kmečkega gospodinjstva na dan 30. junija 2017 le C. C., ter, da se tožniku ne določi davčna osnova od dohodka od osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in nobena davčna osnova od drugih prihodkov iz 70. člena ZDoh-2 ter se ne obračuna in odtegne nobena predhodna akontacija dohodnine, ki se šteje za akontacijo dohodnine, pripisano tem dohodkom ter se toženki tudi naloži povrnitev stroškov postopka tožniku z 22 % DDV v roku 15 dni od prejema sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu ter toženki naloži tudi povrnitev stroškov postopka tožniku z 22 % DDV v roku 15 dni od prejema sodne odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih obeh upravnih odločb. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

8. Na podlagi sklepa Upravnega sodišča RS I U 1544/2021-11 z dne 30. 8. 2022 je v zadevi odločala sodnica posameznica.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita ter utemeljena s pravilnimi razlogi, ki jih navajata prvostopenjski in pritožbeni organ, zato se sodišče po pooblastilu iz 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje. V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

11. V obravnavani zadevi je med strankama sporno, ali je davčni organ za tožnika z izpodbijano odločbo za leto 2017 pravilno in zakonito določil davčno osnovo od dohodka od osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kar izhaja iz ugotovitve davčnega organa, da so na dan 30. 6. 2017 člani predmetnega kmečkega gospodinjstva A. A., B. B. in C. C., ki imajo vsi prijavljeno stalno prebivališče na naslovu D., v stavbi št. 144, stanovanje št. 1. Tem ugotovitvam tožnik nasprotuje in navaja, da ni član navedenega kmečkega gospodinjstva in da davčni organ s tem v zvezi ni pravilno izvedel ugotovitvenega postopka, kot to izhaja iz napotkov sodbe Upravnega sodišča RS I U 893/2019 z dne 19. 5. 2019 ter tudi ni pravilno upošteval tožnikovega statusa upokojene osebe.

12. Na podlagi 70. člena ZDoh-2 se za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti štejejo tudi drugi dohodki, ki so plačila iz naslova ukrepov kmetijske politike in druga plačila iz naslova državnih pomoči, prejeta v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti so opredeljeni v 69. členu ZDoh-2. V prvem odstavku 69. člena ZDoh-2 je določeno, da se za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti štejejo vsi dohodki v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo na kmečkem gospodinjstvu. V drugem odstavku tega člena pa je opredeljeno kmečko gospodinjstvo, ki je po tem zakonu skupnost ene ali več fizičnih oseb, ki imajo na dan 30. junija v davčnem letu po predpisih o prijavi prebivališča prijavljeno isto stalno prebivališče, niso najeta delovna sila, ter se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po določbah tega zakona in njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša najmanj 200,00 EUR.

13. Upoštevajoč predhodno navedeno pravno podlago, je po presoji sodišča pri ugotavljanju dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti odločilno, ali fizična oseba spada v kmečko gospodinjstvo po določbi tega zakona, kot ga opredeljuje drugi odstavek 69. člena ZDoh-2. Poleg navedenega mora biti izpolnjen še nadaljnji pogoj in sicer, da se vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost po določbah tega zakona in njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša najmanj 200,00 EUR. Na podlagi trinajstega odstavka 69. člena ZDoh-2 se šteje, da v okviru kmečkega gospodarstva opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost člani kmečkega gospodinjstva, ki so na dan 30. junija leta, za katero se dohodek ugotavlkja, vpisani v zemljiški knjigi oziroma v zemljiškem katastru kot lastniki, zakupniki ali imetniki pravice uporabe kmetijskega ali gozdnega zemljišča na podlagi drugega pravnega naslova. Šele po ugotovitvi, da sta v konkretnem primeru izpolnjena oba predhodno navedena pogoja, je možno obdavčiti davčnega zavezanca na podlagi 69. člena in 70. člena ZDoh-2. 14. V zvezi s tem sodišče ugotavlja, da iz izpodbijane odločbe organa jasno izhaja obrazložitev okoliščin, ki se nanašajo na zgoraj navedeno pravno podlago za opredelitev dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhajajo tako dejstva, na podlagi katerih je davčni organ pravilno ugotovil, da tožnik izpolnjuje pogoje iz prvega dela prvega odstavka 69. člena ZDoh-2, kot tudi dejstva, da tožnik opravlja osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, kot jo opredeljuje trinajsti odstavek 69. člena ZDoh-2. 15. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe po presoji sodišča jasno izhaja navedba ugotovljenega dejanskega stanja na dan 30. 6. 2017 in sicer je imel tožnik prijavljeno stalno prebivališče na naslovu D. v stanovanju št. 1, kjer sta imela stalno prebivališče prijavljeno tudi B. B. in C. C. Tako so bili tožnik, tožnikova žena B. B. in sin C. C. na podlagi uradnih evidenc člani dveh gospodinjstev, evidentiranih na istem naslovu, ki so bili 30. 6. 2017 po predpisih o prijavi prebivališča stalno prijavljeni na istem naslovu in niso bili najeta delovna sila. Da ugotovljeno dejansko stanje ne ustreza pravilnemu dejanskemu stanju, na pravilnost odločitve ne vpliva, saj je bilo na strani tožnika, da stanje v katastru uskladi dejanskim stanjem v naravi, česar pa tožnik za obravnavano leto 2017 ni storil. 16. Iz ugotovljenega dejanskega stanja, navedenega v obrazložitvi izpodbijane odločbe nadalje izhaja tudi, da se v konkretnem primeru vsaj za enega ali več članov kmečkega gospodinjstva (tožnik, žena B. B. ali sin C. C.) šteje, da opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarko dejavnost in da njihov skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti znaša najmanj 200 EUR. Ugotovljeno je bilo, da je tožnik lastnik kmetijskih in gozdnih zemljišč s pripisanim katastrskim dohodkom v višini 31,41 EUR. Poleg tožnika sta tudi B. B. in C. C. imela katastrski dohodek, skupni dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti pa presega 200,00 EUR. Tožnik je bil za leto 2017 član kmečkega gospodinjstva s kupnim dohodkom iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v višini 15.311,13 EUR, pri čemer je odmera razvidna na strani 4 obrazložitve izpodbijane odločbe.

17. Po presoji sodišča tožnik neutemeljeno oporeka vsebini obrazložitve izpodbijane odločitve, saj sta tako prvostopenjski organ, kot tudi pritožbeni organ navedla konkretne razloge, iz katerih izhaja, da tožnik na dan 30. 6. 2017 izpolnjuje zakonsko določene pogoje iz drugega odstavka in iz trinajstega odstavka 69. člena ZDoh-2. Obrazložitev odločbe prvostopenjskega in pritožbenega organa po presoji sodišča ustreza standardu obrazložitve odločbe v smislu prvega odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj so iz nje jasno razvidna relevantna dejstva, dokazi, presoja dokazov in navedena pravna podlaga za sprejeto odločitev davčnega organa.

18. Prav tako je prvostopenjski organ zavzel stališče tudi glede tožnikovega statusa upokojene osebe, ki prejema pokojnino in po mnenju davčnega organa na predmetno odločitev ne vpliva. Takšnemu stališču pritrjuje tudi pritožbeni organ. Tudi po presoji sodišča iz veljavnih določb ZDoh-2 ne izhaja, da bi odmero dohodnine ter na opredelitev dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti kmečkega gospodinjstva vplival status davčnega zavezanca upokojene osebe. V primeru, da bi ta status na odmero dohodnine vplival, bi moralo jasno izhajati iz določb veljavnega zakona, ki ureja dohodnino. Iz veljavnega ZDoh-2 pa navedeno ne izhaja.

19. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno, materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, sodišče v postopku tudi ni našlo očitanih kršitev ustavnih pravic in kršitev določb postopka ter tudi ne kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

20. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Med strankama je sporna razlaga materialnega prava in sicer 69. člena in 70 člena ZDoh-2. 21. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.