Jedro

Sodišče prve stopnje je med tožnikove prihodke pravilno upoštevalo znesek, ki ga je prejel iz naslova nepremoženjske škode.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. P 667/2016 z dne 9. 1. 2017 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse zavrne in da se predlog tožeče stranke za obročno plačilo sodne takse zavrne. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov in vloge predlagatelja za oprostitev plačila sodnih taks ugotovilo, da le-ta ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodne takse in je pri tem uporabilo 11. člen ZST-1. Sodišče je pri presoji ali so izpolnjeni pogoji za taksno oprostitev upoštevalo premoženjsko stanje predlagatelja, ne pa tudi premoženjskega stanja njegovih staršev. Ugotovilo pa je, da je tožnik prejemal povprečno 253,16 EUR mesečnih dohodkov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo tožbe. Ker pa sodišče ugotavlja, da je imel tožnik na transakcijskem računu dne 10. 10. 2016, to je neposredno pred vložitvijo tožbe izkazan prihodek v višini 11.608,02 EUR, je zato ob vložitvi tožbe imel dovolj sredstev za plačilo sodne takse. Zgolj dvig celotnega zneska iz transakcijskega računa namreč ne dokazuje, da tožnik s temi sredstvi ne razpolaga več. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da znaša sodna taksa za postopek na prvi stopnji 675,00 EUR, in po prepričanju sodišča s plačilom sodne takse ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja, zato je predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo in zavrnilo je tudi predlog za obročno plačilo sodne takse, iz istih razlogov.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka - predlagatelj za oprostitev plačila sodne takse. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se, da med sredstva za preživljanje spada tudi odškodnina iz naslova nepremoženjske škode. Tožnik je namreč prejel nesporni del odškodnine zaradi nepremoženjske škode, ki jo je utrpel v škodnem dogodku dne 21. 11. 2014. Odškodnina za nepremoženjsko škodo pa je namenjena temu, da se omilijo njegove težave in da se s tem zmanjša nastala škoda. V konkretnem primeru lahko tako govorimo le o satisfakciji, ki pa ne sme spadati med vir sredstev predlagatelja, ki bi pomenil, da ima sredstva tudi za plačilo sodne takse. Odškodnina za nepremoženjsko škodo ne more biti namenjena plačilu sodne takse, pač pa izključno za lajšanju težav in zadoščenju, ki je v neposredni vzročni zvezi s posledicami obravnavane poškodbe. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravilno je sicer stališče pritožnika, kakšen je pravni in dejanski pomen plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo, vendar pa to še ne pomeni, da takšno pravno naziranje ne more pripeljati do zaključka, da ta odškodnina ne spada med vir sredstev, ki bi pomenil, da je tožnik dolžan plačati sodno takso oziroma da zaradi tega zneska ne more biti oproščen plačila sodne takse ali da mu je mogoče sodno takso odobriti s plačilom na obroke. Po uveljavitvi ZST-1 je v 11. členu sedaj natančno določeno, kateri dohodki ne štejejo pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev. Tudi upoštevaje ustavno odločbo U - I 191/14 to pomeni, da gre lahko pri tožniku za osebo, ki ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, vendar se vseeno lahko presojajo njegovi prihodki, če so tako nizki, da bi s plačilom sodne takse bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sam ali njegovi družinski člani. To pa pomeni, da znesek odškodnine, čeprav je prejet iz naslova nepremoženjske škode, ni izvzet pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožnika.(1) Sodišče prve stopnje je pravilno zapisalo, da je v sodni praksi sedaj jasno določeno, kaj pomeni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje in v sodni praksi ni zaslediti primera, da med ta sredstva za preživljanje ni mogoče všteti prejete odškodnine iz naslova nepremoženjske škode.(2) Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da zgolj dvig celotnega zneska neposredno pred vložitvijo tožbe, ki ima za posledico plačilo sodne takse ne dokazuje, da tožnik s temi sredstvi ni razpolagal tudi še v času, ko je bil zavezan za plačilo sodne takse.

5. Da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pa izhaja tudi iz določbe četrtega odstavka 15. člena ZST-1. Le-ta določa, da če stranka, ki je bila oproščena plačila taks v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, mora plačati ta del takse. Plačilo takse naloži stranki sodišče prve stopnje.

6. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Op. št. (1): Tako tudi sklep VSL I Cp 108/2016 z dne 22. 1. 2016. Op. št. (2): Tako tudi sklep VSL I Cp 108/2016 z dne 22. 1. 2016.