Jedro

Za presojo pravilnosti razvrstitve obravnavanega študijskega programa v klasifikacijski sistem Klasius-P ni odločilno, v katero kategorijo bi program razvrstil izvajalec programa, temveč je moral organ na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja o vsebini študijskega programa uporabiti klasifikacijski predpis in program razvrstiti v klasifikacijski sistem.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo vlogo na 220. javnem razpisu za pridobitev štipendije za študij v tujini po programu “Mphil in Film and Screen Studies“ na Univerzi v Cambridgeu, Združeno kraljestvo.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožnikova vloga zavrnjena, ker ne izpolnjuje pogoja iz točke 5.20 javnega razpisa, po kateri bi moral biti vpisan na podiplomski študij na področjih, ki so predmet štipendiranja pod točko B iz 2. točke javnega razpisa. Navaja, da se je tožnik prijavil za štipendijo v tujini po programu “Mphil in Film and Screen Studies“ in da je izobraževalna inštitucija, na kateri se izvaja program, na poizvedbo organa ta program uvrstila v področje 2133 „Fotografija, film, televizija, video“ klasifikacije KLASIUS-P s pripombo, da je program usmerjen v teorijo in raziskave, ne pa v prakso, kot je izdelava filmov in fotografij.

3. Prvostopenjski organ na podlagi informaciji o študijskemu programu ugotavlja, da je temeljna vsebina programa povezovanje praktičnega poznavanja umetniške prakse z izčrpnim poznavanjem znanstvenih raziskav in teorij na področju filma in kinematografije. Pridobljene kompetence diplomantom omogočajo temeljito poznavanje avdiovizualnih medijev s področja Klasius-P 2133 in njihovih vsebin tako z vidika umetnosti, kot s psihološko, sociološko, ekonomsko in upravnopolitičnega vidika ter s tem poklicno dejavnost na področju avdiovizualne umetnosti in menedžmenta, multimedijske avtorizacije in digitalnega oblikovanja, ohranjanja in kuratorstva, publicistike in kritike ter uredniških nalog vseh vrst. Meni, da skupek področij obravnavanega programa spada pod umetnost, film, fotografijo, kulturno dediščino, kulturni menedžment, v delu ohranjanja kulturne dediščine pa pod dokumentalistiko in arhivistiko. Ker se tožnikov študij uvršča v področje 21 „Umetnost“, ki ni predmet štipendiranja po tem razpisu, ne izpolnjuje pogojev javnega razpisa, zato je zahtevo zavrnil, ne da bi presojal izpolnjenost ostalih pogojev.

4. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. 5. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja in zoper njega vlaga tožbo. V njej navaja, da je A.A., ki je 23. 8. 2017 odgovorila na zaprosilo prvostopenjskega organa, spremenila svoje mnenje, ter da bi moral biti organ v njenem odgovoru pozoren na opozorilo, da ima študijski program teoretično in raziskovalno naravo, ne pa praktične, in da bi moral zato zahtevati dodatno pojasnilo. Zavrača klasifikacijo, ki jo je opravil organ, in trdi, da gre za izredno akademski program, ki omogoča nadaljnji študij in posledično poklicno dejavnost v akademski sferi, in sicer specifično preko preučevanja filmske teorije v humanističnih programih, oddelkih primerjalnih književnosti, modernih jezikov in filozofskih programov, ki obravnavajo preučevanje gibljivih slik, v Sloveniji npr. v programih Fakultete za podiplomski humanistični študij Institutum Studiorum Humanitatis. Navaja še, da so v Sloveniji filmske študije mogoče na področju umetnosti in na področju humanistike, in sicer Akademija za gledališče, radio, film in televizijo ponuja magistrski program „Filmskih in televizijskih študijev“, Fakulteta za družbene vede predmet „Filmske študije“, Filozofska fakulteta pa „Uvod v filmske študije“. Prepričan je, da njegov študij spada v Klasius-P področje 22 humanistika. Zavestno se je odločil za humanističen študij, saj misli svoje izobraževanja nadaljevati na doktorskem študiju.

6. Navaja, da Fakulteta za moderne in srednjeveške jezike Univerze v Cambridgeu nudi zgolj humanističen program, kar dokazujeta študijski program in mnenje gospe Bingham iz zadnjega emaila. Po zavrnitvi je pridobil še osebno ustno mnenje dr. B.B., univerzitetnega predavatelja filma, direktorja Centra za filmske in kinematografske študije te vodje programa “Mphil in Film and Screen Studies“, ki mu je zagotovil, da je njegov študij humanističen, svoje pisno mnenje pa je dr. B.B. posredoval neposredno organu. Uveljavlja bistveno kršitev pravil postopka, ker se toženka v pritožbeni odločbi ni opredelila do mnenja dr. B.B., sklicevala pa se je na mnenje gospe A.A., ne da bi upoštevala njeno opombo.

7. Sodišču predlaga, naj odpravi odločbi prvostopenjskega in drugostopenjskega organa ter tožniku prizna pravice do štipendije iz javnega razpisa za enoletni študij za šolsko leto 2017/18. Uveljavlja tudi povračilo stroškov.

8. Toženka v odgovoru tožbi nasprotuje. Navaja, da sklad kot prvostopenjski organ ni aktivno legitimirana stranka v tem upravnem sporu. Vsebinsko med drugim trdi, da javni razpis v 2. točki določa, da se za uvrstitev smeri študija v področje izobraževanja upošteva klasifikacija Statističnega urada RS KLASIUS-P, ki je objavljena na tam navedeni spletni strani tega urada. Iz tega vira povzema opis podrobnega področja 213 Avdiovizuelne tehnike in multimedijska produkcija področja 220 Humanistika ter nazive podpodročij 221 do 226. Meni, da je iz tega razvidno, da tožnika ni mogoče uvrstiti v nobeno od navedenih področij, ki jih vsebuje Humanistika, saj se programi uvrščajo v kategorije po načelu dominantnosti (v zvezi s tem se prav tako sklicuje na spletni vir). Navaja, da je iz predmetnika razvidno, da je večina tem s področja kinematografije, zato je uvrstitev v podrobno področje 21 Umetnost pravilna. V zvezi s potrdilom dr. B.B. z dne 20. 11. 2017 in e-pošto gospe A.A. z dne 14. 2. 2018 dodaja, da sta prispela po preteku pritožbenega roka, zato ju ni bilo mogoče upoštevati.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Toženka v odgovoru pravilno opozarja, da je v skladu z določbo petega odstavka 17. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v tem upravnem sporu tožena stranka država, ki jo kot organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan, zastopa drugostopenjski organ. Sodišče šteje, da je tožnik s tem, ko je v tožbenem predlogu, kot subjekt, katerega odločitev se napada, označil Republiko Slovenijo, pravilno pa je navedel akt prvostopenjskega organa, ki ga s tožbo izpodbija, zadostil zahtevam iz prvega odstavka 30. člena ZUS-1. Glede na navedeno tožba kljub pomanjkljivi označbi tožene stranke v uvodu tožbe ni nepopolna, še manj nerazumljiva, tako da je (ne da bi tožnik pomanjkljivost prej odpravil) ne bi bilo mogoče obravnavati.

11. V obravnavani zadevi je sporna razvrstitev tožnikovega študijskega programa po klasifikaciji Klasius-P, saj je od nje odvisno, ali tožnik izpolnjuje razpisne pogoje Javnega razpisa štipendij Ad futura za študij v tujini za leto 2017 (220.JR, v nadaljevanju javni razpis).

12. Javni razpis v 5.20 točki določa, da mora biti vlagatelj, ki se poteguje za štipendiranje podiplomskega študija, sprejet ali vpisan na podiplomski (magistrski ali doktorski) študij na področjih, ki so predmet štipendiranja pod točko B iz 2. točke javnega razpisa. Področja izobraževanja iz navedene točke, ki so predmet javnega razpisa, so v razpisu opredeljena s kategorijami iz klasifikacije Statističnega urada Klasius-P, ki je objavljena na spletni strani, citirani v javnem razpisu. Med kategorijami, ki so po navedeni določbi javnega razpisa predmet javnega razpisa, je ožje področje 22 Humanistika, ne pa tudi ožje področje 21 Umetnost, kamor je tožnikov študij po programu “Mphil in Film and Screen Studies“ na Univerzi v Cambridgeu, Združeno kraljestvo, uvrstil upravni organ v izpodbijani odločbi.

13. Skladno s prvo alinejo drugega odstavka 49. člena v zvezi s peto alinejo prvega odstavka 50. člena Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1) je z javnim razpisom mogoče določiti posamezna področja izobraževanja kot pogoj za dodelitev štipendije Ad futura. V tem primeru se skladno s prvim odstavkom Pravilnika o dodeljevanju štipendije Ad futura področje izobraževanja uvrsti v posamezno področje glede na kategorije Klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja Slovenije - področje, to pa je prav navedeni Klasius-P, ki je torej ustrezna podlaga za razvrščanje izobraževalnih programov, ki so predmet javnega razpisa, kot je to v obravnavanem primeru.

14. Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja Klasius je sicer obvezen nacionalni standard, predpisan z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06), ki se uporablja za razvrščanje aktivnosti in izidov izobraževanja in usposabljanja v uradnih in drugih administrativnih zbirkah podatkov ter v statističnih raziskovanjih in v statističnih registrih (1. člen Uredbe). Klasius razvršča aktivnosti in izide v skupine glede na podobnost oziroma različnost njihovih vsebin (3. člen Uredbe). Sestavljata ga dva podsistema, in sicer podsistem klasifikacije izobraževalnih aktivnosti glede na segment, raven in vrsto izobraževanja Klasius-SRV ter podsistem klasifikacije glede na področja izobraževanja Klasius-P, ki ima temu ustrezno predpisano strukturo, to je široka, ožja, podrobna in nacionalno specifična področja (4. člen Uredbe).

15. Umetnost skupaj s humanistiko po Klasius-P spada v široko področje 2 Umetnost in humanistika, vsaka zase pa sta ožji področji, torej področje 21 Umetnost, ki ni predmet obravnavanega javnega razpisa, in področje 22 Humanistika, ki je predmet tega razpisa. Podrobna področja umetnosti so 210 Umetnost, 211 Umetnostna zgodovina, slikarstvo in kiparstvo, 212 Glasba, ples, dramska umetnost, 213 Avdiovizualne tehnike in (multi)medijska proizvodnja, 214 Oblikovanje in 215 Umetna obrt. Podrobna področja humanistike so 220 Humanistika (podrobneje neopredeljeno), 221 Religija, verstva, 222 Tuji jeziki, 223 Slovenski jezik, 225 Zgodovina in arheologija in 226 Filozofija, logika in etika. Vsa navedena podrobna področja vsebujejo še naslednjo raven strukture, to je nacionalno specifična področja. V okviru podrobnega področja 213 Avdiovizualne tehnike in (multi)medijska proizvodnja je tako npr. tudi nacionalno specifično področje 2133 Fotografija, film, televizija, video. Podrobnejša pojasnila za razvrščanje vsebujejo Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 89/06), ki v poglavju 9.2. Opisi kategorij Klasius-P vsebujejo opise, ki so sestavni del klasifikacije, na katero se neposredno sklicuje obravnavani javni razpis.

16. Prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi na podlagi informacij, ki jih je o študijskemu programu predložil tožnik, navaja, da je program „Mphil in Film and Screen Studies“ interdisciplinarni študij, ki ponuja dobro podlago o teoretičnih razpravah, ki oblikujejo akademsko proučevanje gibljivih slik. Na kratko povzema vsebino jesenskega, spomladanskega in poletnega semestra. Na tej podlagi še ugotavlja, da je temeljna vsebina prijavljenega študijskega programa povezovanje praktičnega poznavanja umetniške prakse z izčrpnim poznavanjem znanstvenih raziskav in teorij na področju filma in kinematografije ter da pridobljene kompetence diplomantom omogočajo temeljito poznavanje avdiovizalnih medijev s področja Klasius-P 2133 in njihovih vsebin tako iz izhodišča umetnosti kot iz psihološko, sociološko, ekonomsko in upravnopolitičnega vidika. Ugotavlja še, da je diplomantom tako omogočena poklicna dejavnost na področju avdiovizualne umetnosti in menedžmenta, multimedijske avtorizacije in digitalnega oblikovanja, ohranjanja in kuratorstva, publicistike in kritike ter uredniških nalog vseh vrst. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev sklene, da obravnavni študij spada pod umetnost, film, fotografijo, kulturno dediščino, kulturni menedžment in v delu ohranjanja kulturne dediščine pod dokumentalistiko in arhivistiko, s tem pa v področje 21 Umetnost, ki ni predmet javnega razpisa.

17. Navedenim dejanskim ugotovitvam tožnik v pritožbi ni nasprotoval, saj je v njej navajal le, da mu ni znano, kdo je v imenu izvajalca programa podal mnenje o tem, da program ne spada pod področje Klasius-P, ki je predmet štipendiranja, ter da je bil odgovor izobraževalne inštitucije podan brez mnenja vodje programa dr. B.B., v zvezi s čemer pritožbenemu organu predlaga, naj upošteva mnenje, ki bo posredovano, takoj ko bo mogoče. 18. Prvostopenjski organ je pred izdajo izpodbijane odločbe pri izobraževalni inštituciji res opravil poizvedbe o tem, v katero kategorijo Klasius-P bi ta uvrstila obravnavani študijski program, njen odgovor pa je v izpodbijani odločbi vsebinsko v celoti tudi povzel, vključno z navedbo iz odgovora, da je program usmerjen v teorijo in raziskave, ne pa v prakso, kot je izdelava filmov in fotografij. Za presojo pravilnosti razvrstitve obravnavanega študijskega programa v klasifikacijski sistem Klasius-P pa ni odločilno, v katero kategorijo bi program razvrstil izvajalec programa, temveč je moral organ na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja o vsebini študijskega programa uporabiti klasifikacijski predpis in program razvrstiti v klasifikacijski sistem. Ker v tem primeru razvrstitev študijskega programa pod področje 21 Umetnost temelji na dejanskih ugotovitvah o vsebini študijskega programa, ki jih tožnik v pritožbi ni izpodbijal, tožnik ne more uspeti s sklicevanjem na mnenje nosilca študija o tem, v katero kategorijo Klasius-P naj bi bil program uvrščen, saj je, kot rečeno, uvrstitev v klasifikacijski sistem ob neizpodbijanem dejanskem stanju stvar pravilne uporabe klasifikacijskega predpisa. Tožnik zato (in ob upoštevanju, da drugostopenjska odločba, s katero je bila pritožba zavrnjena, skladno z 2. členom ZUS-1 ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu) tudi ne more uspeti s tožbenim očitkom, da se drugostopenjski organ ni opredelil do v pritožbi predlaganega dokaza z mnenjem nosilca študijskega programa, niti s sklicevanjem na spremenjeno mnenje o klasifikaciji, ki ga je podala gospa A.A.. Tožbene navedbe, s katerimi sicer zgolj posplošeno (brez konkretnih navedb o vsebini študijskega programa) izpodbija pravno odločilne dejanske ugotovitve, na katere je organ oprl presojo o uvrstitvi v klasifikacijski sistem, pa so skladno s 52. členom ZUS-1 nedovoljena tožbena novota, zato tožnik z njimi ne more uspeti.

19. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju se sodišče strinja s toženko, da obravnavanega študija ni mogoče razvrstiti v nobeno izmed ožjih področij humanistike, temveč je pravilna razvrstitev v ožje področje 21 Umetnost. 20. Opisi podrobnih področjih v okviru ožjega področja 22 Humanistika namreč ne omogočajo uvrstitve tožnikovega študija. V podrobno področje 220 Humanistika (podrobneje neopredeljeno) se tako skladno z opisom te kategorije razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino z ožjega področja humanistike, ki niso specializirane za neko posamezno podrobno področje. To podrobno področje običajno obsega aktivnosti in izide srednješolskega izobraževanja, kjer se udeleženci izobraževanja še ne opredeljujejo za posamezno podrobno področje. Gre torej za povsem splošno humanistično področje, v katerega ni mogoče vključiti tako specifičnega študija, kakršen je tožnikov.

21. Enako velja za ostala podrobna področja v okviru ožjega področja Humanistike, to je 221 Religija, verstva, 222 Tuji jeziki, 223 Slovenski jezik, 225 Zgodovina in arheologija in 226 Filozofija, logika in etika. Tako se npr. v podrobno področje 226 Filozofija, logika in etika razvrščajo aktivnosti in izidi s predmetnospecifično vsebino, ki obsega študij filozofije, etike in sorodnih predmetov, ki se ukvarjajo s koncepcijo življenja. To podrobno področje spada v glavnem v terciarno izobraževanje. Nacionalnospecifična področja k tej kategoriji pa so 2260 Filozofija, logika in etika (podrobneje neopredeljeno), 2261 Filozofija, 2262 Logika, 2263 Etika, 2264 Morala, 2269 Filozofija, logika in etika (drugo). Iz teh opredelitev namreč ne izhaja, da vključujejo vsebine, ki jih za tožnikov študijski program v izpodbijani odločbi ugotavlja prvostopenjski organ, niti da bi bile v katerega od njih vključene teoretske študije na področju umetnosti, kamor nedvomno spadata film in kinematografija. To še zlasti velja ob tem, da je teoretski študij na področju umetnosti zajet tudi v podrobnih področjih 211 Umetnostna zgodovina, slikarstvo, kiparstvo in 212 Glasba, ples, dramska umetnost, poleg tega pa ožje področje 21 Umetnost zajema tudi podrobno področje 210 Umetnost, ki nima podrobneje opisane opredelitve.

22. Glede na povedano je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 je odločilo brez glavne obravnave, na seji, saj tožnik v tožbi navaja zgolj tista nova dejstva in dokaze, ki jih, kot že rečeno, sodišče skladno s 52. členom ZUS-1 ne more upoštevati.

23. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.