Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker mesečni dohodek tožeče stranke presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, tožbeni ugovori, ki se nanašajo na njeno slabo premoženjsko stanje, na drugačno odločitev v obravnavani zadevi ne morejo vplivati.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v postopku uveljavitve premoženjsko pravnega zahtevka zoper tam navedeni fizični osebi, ki jima je posodila denar, vendar ji ga nista vrnila. Iz obrazložitve izhaja, da tožeča stranka ni izpolnjevala finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ugotovljeno je bilo, da je tožeča stranka upokojenka in prejema pokojnino, v poprečni mesečni višini 541,64 EUR in presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki trenutno znaša 538,40 EUR. Ker morata biti v postopku odločanja o prošnji prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči kumulativno izpolnjena tako finančni, kakor tudi vsebinski pogoj po 13. in 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), se organu za brezplačno pravno pomoč ni bilo potrebno ukvarjati z vsebinskim pogojem.
Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke in navaja, da živi v siromaštvu, da ima minimalno pokojnino, da pa je prepričana, da zadeva, v zvezi s katero prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči ni lahka in da potrebuje pomoč pravnega strokovnjaka. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.
Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.
Tožba ni utemeljena.
Namen ZBPP je uresničevanje ustavne pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč pri tem socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje oz. preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničiti. Po določbi 13. člena ZBPP se šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oz. mesečni poprečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve. Pri tem zakonsko podlago za ugotovitev minimalnega dohodka predstavlja določba 8. člena Zakona o socialno varstvenih pravicah (ZSVarPre) v zvezi s prvim odstavkom 152. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) ter sklepom o usklajeni višini minimalnega dohodka od julija 2014, ki znaša 269,20 EUR.
Kot izhaja iz podatkov predloženega spisa in izpodbijane odločbe, je organ za brezplačno pravno pomoč svojo odločitev oprl ravno na določbo 13. člena ZBPP ter ugotovitev, da je tožeča stranka v obdobju zadnjih 3 mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prejela pokojnino, ki je znašala povprečno 541,64 EUR mesečno. Tako je tudi po presoji sodišča pravilna ugotovitev tožene stranke, da mesečni dohodek tožeče stranke presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, to je znesek 538,40 EUR. Glede na navedeno zato tožbeni ugovori, ki se nanašajo na njeno slabo premoženjsko stanje, na drugačno odločitev v obravnavani zadevi ne morejo vplivati.
Ker je bilo po presoji sodišča dejansko stanje v zvezi z ugotavljanjem finančnega položaja tožeče stranke pravilno in popolno ugotovljeno, organu za brezplačno pravno pomoč ni bilo potrebno ugotavljati izpolnjevanja objektivnega pogoja v skladu s 24. členom ZBPP, kjer bi se upoštevale okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero tožeča stranka vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Zato je sodišče tožbene navedbe o tem, da je upravičena do brezplačne pravne pomoči iz razloga, ker gre za zapleten postopek, kot neutemeljene zavrnilo.
Po povedanem je zato sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.