Jedro

Vsebinske pripombe na izvedensko mnenje v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedencu niso pravno upoštevne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu gradbene stroke za opravljeno izvedensko delo odmerilo nagrado in stroške v bruto znesku 546,59 EUR (I. točka izreka), od nagrade in stroškov odmerilo 8,85% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 0,53% prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni (II. točka izreka), ugotovilo, da izvedenec ni zavezanec za plačilo DDV (III. točka izreka) in odločilo, da se nagrada, stroški, prispevek za PIZ in prispevek za poškodbe pri delu in poklicni bolezni v skupni višini 597,86 EUR izplačajo iz predujma tožeče stranke (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi, podredno pa da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je sodnemu izvedencu na podlagi predloženega stroškovnika, v katerem je izvedenec predlagal odmero nagrade in stroškov, ter upoštevaje 249. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami, ZPP) ter Tarifo za vrednotenje izvedenskega dela po Pravilniku o sodnih izvedencih in cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/10 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik) odmerilo nagrado, na podlagi 20. člena v zvezi s četrtim odstavkom 143. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12) prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter na podlagi 5. točke 17. člena in v skladu s 55. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami in dopolnitvami) prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, v skupni višini 597,86 EUR, kar je po postavkah utemeljilo v skladu z zgoraj naštetimi predpisi.

5. Po prepričanju tožeče stranke sodni izvedenec ni opravil svojega dela, zato ni upravičen do zgoraj odmerjene nagrade in povračila stroškov. Iz sodne prakse izhaja, da ima izvedenec pravico do nagrade dejansko šele, ko opravi svoje delo. Zaradi tega naj bi bil izpodbijani sklep materialnopravno zmoten. Navaja, da je pri svojem delu izvedenec prekoračil svojo pristojnost, v posledici česar je del mnenja pravno neupošteven. Prav tako izvedenec ni odgovoril na zastavljeno vprašanje sodišča, saj ni podal ocene povečanih stroškov dela, kar je za predmetni postopek bistveno. Po mnenju tožeče stranke je izvedenec v delu presojal pravno podlago do povračila povečanih stroškov, kar ni njegova naloga, prav tako pa so njegove ugotovitve v nasprotju z dokazi v spisu.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so razlogi, ki jih uveljavlja tožeča stranka dejansko vsebinske pripombe na izvedensko mnenje (kakršne je tožeča stranka podala tudi v svoji vlogi naslovljeni kot pripombe na izvedensko mnenje), ki pa ne dokazujejo, da izvedenec svojega dela ni opravil. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da vsebinske pripombe na izvedensko mnenje v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedencu niso pravno upoštevne(1) ter da tožnikovo nestrinjanje z izdelanim izvedenskim mnenjem ne odreka izvedencu pravice do plačila za opravljeno delo.(2) Enako stališče je sodna praksa zavzela tudi glede cenilcev. Cenilec je upravičen do nagrade, do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano ter prenočišče, glede na opravljene storitve, torej ko izdela cenilno poročilo, pri čemer pa ni pomembno, ali je sodišče njegovemu mnenju, zaključkom in ugotovitvam tudi sledilo (249. člen ZPP in 39. člen Pravilnika).(3)

7. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da bodo očitki, ki jih tožeča stranka navaja v pritožbi v zvezi z vsebino izvedenskega mnenja, kot taki lahko upoštevani bodisi pri dopolnitvi izvedenskega mnenja in odmeri nagrade zanjo, bodisi pri odločanju sodišča na podlagi izvedenskega mnenja.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP), ko je pred tem ugotovilo, da ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odstavka 165. člena v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam nosi pritožbene stroške.

Op. št. (1): Prim. VSL sklep II Cp 1654/2012. Op. št. (2): Prim. VSL sklep I Cp 814/2012. Op. št. (3): Prim. VSM sklep I Ip 932/2014.