Jedro

O uspehu v postopku ob sklenitvi sodne poravnave ni mogoče govoriti, ker je sodna poravnava akt dispozicije pravdnih strank. Predstavlja izraz volje, ne izraz uspeha v postopku. Presojanje uspeha pravdnih strank je v nasprotju z namenom in bistvom sodne poravnave.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v 2. točki izreka razveljavi.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru zoper svoj plačilni nalog za plačilo sodne takse z 8. 4. 2019 in ga razveljavilo ter tožencu naložilo, da mora plačati 20 EUR sodne takse.

2. Zoper tak sklep se brez izrecne navedbe zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje toženec in predlaga razveljavitev sklepa. Zastopa stališče, da mora sodno takso za tožbo plačati tožnica, 15. člen Zakona o sodnih taksah (ZST-1) pa ne daje podlage za naložitev plačila sodne takse tožencu, saj je bila med strankama sklenjena sodna poravnava, v kateri se stranki o pravdnih stroških nista dogovorili ničesar.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Odločitev sodišča prve stopnje temelji na določbah 3. odstavka 168. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in 2. odstavka 15. člena ZST-1, ki določata, da sodne takse, ki bi jih bi morala plačati stranka, ki je bila oproščena plačila sodne takse, v primeru uspeha te stranke, plača nasprotnik te stranke.1 V tej zadevi mora pritožbeno sodišče odgovoriti na vprašanje, ali to velja tudi za primere, ko se je postopek zaključil s sodno poravnavo. Sodna praksa višjih sodišč o tem vprašanju ni enotna. V sklepih II Cp 2877/20162, II Cp 728/2017, I Cp 2274/2017 in II Cp 1481/2019 je Višje sodišče v Ljubljani citirano določbo uporabilo tudi v primerih sklenitve sodnih poravnav. Isto sodišče je v sklepu I Cpg 506/2018, Višje sodišče v Celju pa v sklepu I Cp 152/2019, odločilo drugače. Ob sklicevanju na odločbo Višjega sodišče v Ljubljani II Cp 3341/2012 je bilo v zadnjih dveh odločbah zavzeto stališče, da je presoja uspeha pravdnih strank v nasprotju z namenom sodne poravnave. To sodišče sprejema drugo navedeno stališče. O uspehu v postopku ob sklenitvi sodne poravnave namreč ni mogoče govoriti, ker je sodna poravnava akt dispozicije pravdnih strank. Predstavlja izraz volje, ne izraz uspeha v postopku.3 Presojanje uspeha pravdnih strank je v nasprotju z namenom in bistvom sodne poravnave.4

6. V sodni poravnavi, ki sta jo sklenili pravdni stranki v tej zadevi, tudi ni določb, ki bi utemeljevale sklep, da je tožnica v pravdi uspela ali pooblastila sodišču za vrednotenje uspeha.5 Višje sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava razveljavilo (3. točka 365. člena, 366. člen in 355. člen ZPP).

7. Pritožbenemu predlogu pritožnika, naj vse stroške postopka naloži v plačilo tožnici, pritožbeno sodišče ni sledilo. O stroških postopka odloča sodišče prve stopnje, tako v odnosu med pravdnima strankama kot na podlagi pooblastil, ki jih sodišču (v odnosu države do vsake od pravdnih strank) daje 15. člen ZST-1. V tej zadevi v odnosu med strankama do odločanja o stroških ni (in ne bo) prišlo, ker sta se o njih poravnali.6 Odločanje na podlagi pooblastil iz 15. člena ZST-1 in presoja pogojev za njihovo uporabo pa je stvar odločanja sodišča po uradni dolžnosti (3. odstavek 15. člena ZST-1) in ne gre za razmerje med pravdnima strankama. Ker je tako, je višje sodišče tudi odločilo, da stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

1 V večinski sodni praksi se ta določba uporablja tudi v primeru delnega uspeha; prim. sklepa VSL II Cpg 164/2019, II Cp 2283/2018; drugače: sklep VSL I Cp 802/2014. 2 Neobjavljen, sodišče ga je pridobilo v arhivu VSL. 3 VSL II Cp 3341/2012. 4 O pomenu sodne poravnave: N. Betetto, A. Galič v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list in GV Založba, Ljubljana, 2009, stran 28 in naslednje. 5 Z dogovorom za plačilo stroškov „po sodni odmeri“, ki naj bi omogočal vrednotenje uspeha pravdnih strank; prim. delo, navedeno v prejšnji opombi, stran 37. Odločba VSL II Cp 3341/2012 vrednotenju uspeha celo v tem primeru nasprotuje in napotuje na uporabo 159. člena ZPP. 6 Pritožbena navedba, da se stranki o pravdnih stroških nista dogovorili ničesar, ne ustreza vsebini sodne poravnave.