Jedro

Sklep o dedovanju je deklaratornega značaja, zato sklep o volilu ni primeren izvršilni naslov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. S sklepom, opr. št. I 133/2016 z dne 17. avgusta 2016 je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog za izvršbo, vložen 14. 7. 2016, zaradi izterjave 4.172,92 EUR s pripadki zavrne. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da izvršilni naslov ni primeren za izvršbo, saj v njem ni določeno, kdo je dolžnik. Dolžnik mora biti v izvršilnem naslovu namreč natančno opredeljen, tako, da je povsem jasno, kdo je tisti, ki mora izpolniti obveznost. Obveznost, katero upnik izterjuje v tem izvršilnem postopku je v izvršilnem naslovu (sklep o dedovanju) opredeljena v obsegu 4.172,92 EUR in času izpolnitve (ko bo A. R. zaposlena), prav tako je opredeljen upnik B. R., ni pa opredeljen dolžnik. Iz sklepa o dedovanju izhaja ugotovitev, da je zapustnik napravil oporoko, s katero je določil, da se hiša razdeli na hčerko A. R. in izvenzakonsko partnerico M. L., sinu B. R. pa se izplača 1,000.000,00 SIT v protivrednosti, ko bo A. R. zaposlena. Ta izvršilni naslov pa ne vsebuje nobenih elementov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, kdo je tisti, ki je dolžan upniku navedeno obveznost izpolniti, s tem pa ni naveden dolžnik, kar je eden od pogojev, ki mora biti podan, da je izvršilni naslov primeren za izvršbo. Zato je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrnilo. Pri tem pa je uporabilo 17. člen in 21. člen ZIZ.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje upnik po pooblaščencih. Pritožbo podaja iz vseh pritožbenih razlogov iz člena 338 ZPP. Po mnenju pritožbe je sodišče prve stopnje dejansko stanje nepravilno ugotovilo, ko je ocenilo, da izvršilni naslov ni primeren za izvršbo. Po določbi 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njej navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta , obseg in čas izpolnitve. Iz sklepa o dedovanju naslovnega sodišča opr. št. D 229/2006 z dne 29. 3. 2007, izhajajo predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve, kot tudi upnik in dolžnik. Sklep o dedovanju je zato pravnomočen in izvršljiv. Iz tega sklepa je povsem jasno mogoče razbrati, da je dolžnik omenjenega zneska prav S. R. Le-ta pa je sedaj od 10. 9. 2015 zaposlena. Tako je sodišče prve stopnje dejansko stanje nepravilno ugotovilo. Prav tako je sodišče prekršilo določila ZIZ in ZPP glede strogo formalnega načela, po katerem izvršilno sodišče samo od sebe ne preizkuša materialnopravne pravilnosti in zakonitosti terjatve in izvršilnega naslova v izvršilnem postopku, pač pa kvečjemu na ugovor stranke. Ugovor, da dolžnica ni dolžnica, bi bil stvar presoje ob eventuelni vložitvi ugovora dolžnice. Označba dolžnika je jasna, sodišče je zato storilo kršitev določb ZIZ in ZPP, ker je samo presojalo primernost izvršilnega naslova. Zato predlaga, da se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi določbe 17. člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Po določbi 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Po določbi četrtega odstavka 44. člena ZIZ sklep o izvršbi, s katerim sodišče predlog za izvršbo popolnoma ali delno zavrne, mora biti obrazložen. Glede na te zakonske določbe je zato sodišče prve stopnje imelo zakonsko osnovo, da je odločilo o izvršilnem predlogu upnika kot je to odločeno v izreku sklepa sodišča prve stopnje. Zato pritožba v tem delu ni utemeljena.

5. V nadaljevanju pritožba neutemeljeno sodišču prve stopnje očita, da je zmotno uporabilo materialno pravo, ker sklepu o dedovanju ni podelilo moči izvršilnega naslova. Sklep o dedovanju po 214. členu Zakona o dedovanju - ZD, je sklep sodišča, ki ima zgolj deklaratorno naravo. Zapis volila v sklepu o dedovanju ali v posebnem sklepu o volilu je deklaratornega in ne konstitutivnega značaja.(1) Zapuščinsko sodišče tako ni pooblaščeno, da naloži izplačilo volila, temveč le ugotovi volilojemnike, vsebino volila ter kdo je volilo dolžan izpolniti. Če slednji svoje obveznosti ne izpolni, lahko volilojemnik uveljavi svoje pravice le v pravdi.(2) Na podlagi prvega odstavka 86. člena ZD ima volilojemnik pravico zahtevati izpolnitev volila od tistega, ki mu je z oporoko naloženo, naj volilo izpolni. V skladu z navedeno določbo je tudi sodna praksa zavzela stališče, da volilojemnikova pravica temelji na oporoki in ne na sklepu o dedovanju in zato ni odvisna od tega, ali je volilojemnik izpolnitev volila zahteval že v zapuščinskem postopku.(3) Volilo je breme zapuščine. Volilojemnik ga pridobi praviloma v trenutku oporočiteljeve smrti, ko v skladu s 132. členom ZD preide na dediča zapuščina in z njo tudi breme volila.(4) Ob navedeni sodni praksi in ob pravilni uporabi materialnega prava se tako izkaže odločitev sodišča prve stopnje pravilna in je zato sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se predlog za izvršbo, vložen dne 14. 7. 2016 zaradi izterjave 4.172,92 EUR s pp. zavrne. Sodišče zato pravilno ni dovolilo izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, ki to ni, kar je bilo pravilno sprejeto v skladu s 17. in 21. členom ZIZ.

6. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Glede zastaralnih rokov za izpolnitev volila, pa velja določba 94. člena Zakona o dedovanju - ZD.

7. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke niso priglasile.

Op. št. (1): Tako sodba VS RS II Ips 185/2011 z dne 3. 4. 2014. Op. št. (2): Sklep VSH Rev 305/60 z dne 24. 6. 1960. Op. št. (3): Tako sodba VSL II ICp 2557/2015 z dne 4. 11. 2015. Op. št. (4): Tako sklep VSL I Cp 1396/2016 z dne 7. 9. 2016.