Jedro

S procesnimi dejanji drugih udeležencev (in sodišča) mora biti udeleženec seznanjen, v konkretni zadevi pa očitno v pomembnem segmentu (glede listin, ki predstavljajo podlago za vpis, vključno s konkretnimi podatki o hrambi) ni bil. Že zato je odločitev v izpodbijanem sklepu problematična.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice Dn 86931/2015 z dne 5.5.2015 se razveljavita in zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je s sklepom Dn 86931/2015 z dne 5.5.2015 pri vknjiženi hipoteki dovolila vpis novega imetnika hipoteke T. d.o.o., in izbris starega imetnika hipoteke H. d.d. 2. Ugovor E. d.o.o. (zemljiškoknjižni lastnik s hipoteko obremenjene nepremičnine,glede katere teče ta postopek) zoper navedeni sklep je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila in sklep potrdila. V obrazložitvi je navedla, da je predlagatelj z zemljiškoknjižnim predlogom izpolnil zahteve, ki jih za predlagani vpis terja zakon – četrti in peti odstavek 45. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1), skladno s šesto točko prvega odstavka 142. člena ZZK-1 pa mu listin, ki so podlaga za vpis in ki so opredeljene v obrazložitvi sklepa, ni bilo potrebno pretvoriti v elektronsko obliko in priložiti predlogu, saj se že nahajajo v informatizirani zbirki listin sodišča. Sodišče je še navedlo, da ne vidi podlage, da bi bil vlagatelj ugovora vsled izpodbijane odločitve v hipotekarni zavezi tako proti H. d.d. kot tudi proti predlagatelju, kot je zatrjeval. 3. V pritožbi zoper sklep o ugovoru E. d.o.o. očita kršitev pravice do izjave (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP) in kršitev ustavnih pravic iz 22., 23. in 25. člena Ustave. Zemljiškoknjižni predlog ima navedbo predlagatelja in zahtevek, priloženih pa ni ne listin ne sklica na druge listne v drugem spisu. Pritožnici ni znano, ali in če zares obstajajo listine, saj razen v konkretni spis, kolikor je dostop mogoč, nima vpogleda v nobeno drugo spisovno dokumentacijo. Ni jasno, na kakšni podlagi je sodišče lahko vpogledalo v delitveni načrt in potrdilo registrskega sodišča, če to ni na vpogled strankam postopka. Očitno jih je samoiniciativno vpogledovalo v drugem spisu. Sodišče ni imelo podlage, da samo išče pravno podlago za vpis. Razen sklepov pritožniku ni bilo vročeno in predočeno nič v zvezi z vpisom. Pritožnik ima pravico biti seznanjen s trditveno in dokazno podlago vlog, če ne, se ne more izjaviti. Pritožnik se sklicuje na odločitev pritožbenega sodišča v podobni zadevi Cdn 179/2015 z dne 23.6.2015. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Zemljiškoknjižni predlog mora glede na 140. člen ZZK-1 med drugim vsebovati oznako predmeta predloga z identifikacijskim znakom nepremičnine, na katero se nanaša, in vrsto vpisa, ki se predlaga, navedbo listin, ki so podlaga za zahtevani vpis, določen zahtevek za vpis z navedbo identifikacijskega znaka nepremičnine, pri kateri naj se vpis opravi, ter vrste in vsebine vpisa, ki se s predlogom zahteva. Če se zahteva vpis na podlagi listine, ki je že vložena v informatizirano zbirko listin, glede na šesto točko prvega odstavka 142. člena ZZK-1 zadošča, da je navedena opravilna številka zadeve, v kateri je zemljiškoknjižno sodišče na podlagi te listine dovolilo vpis. Navedbo listin, ki so podlaga za vpis, mora vsebovati tudi izrek sklepa, s katerim zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis (drugi odstavek 152. člena ZZK-1). V konkretni zadevi je šlo glede na razloge izpodbijanega sklepa za primer, ko je bil vpis predlagan na podlagi listin, ki so že vložene v informatizirano zbirko listin in jih zato predlagatelju ni bilo potrebno predložiti. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem po pregledu spisovnih podatkov ugotavlja, da je bila predlogu za vpis kot nestandardizirani del elektronske vloge (glej 11. člen Pravilnika o zemljiški knjigi) priložena “obrazložitev predloga”, v kateri je predlagatelj navajal, katere listine so podlaga za vpis, zatrjeval, da so že vložene v informatizirano zbirko listin in se skliceval na opravilno številko zadeve, pod katero so listine vložene v zbirko listin. Izrek sklepa o dovolitvi vpisa ne vsebuje navedbe listin, na podlagi katerih je sodišče dovolilo vpis, na kar je smiselno opozarjal pritožnik že v ugovoru. Poleg tega držijo pritožbene navedbe glede možnosti seznanitve s spisovnimi podatki, saj se “obrazložitev predloga”, čeprav gre za sestavni del predloga, ne nahaja med udeležencem dostopnimi vsebinami procesnih dejanj elektronskega spisa. Nahaja se med prilogami, pri čemer ima udeleženec postopka preko aplikacije za dostop v podatke elektronske zemljiške knjige in elektronski spis le možnost vpogleda v seznam prilog, ne pa v same priloge. S procesnimi dejanji drugih udeležencev (in sodišča) mora biti udeleženec seznanjen, v konkretni zadevi pa očitno v pomembnem segmentu (glede listin, ki predstavljajo podlago za vpis, vključno s konkretnimi podatki o hrambi) ni bil. Že zato je odločitev v izpodbijanem sklepu problematična. Pritožba utemeljeno zatrjuje postopkovno kršitev pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep ter sklep o dovolitvi vpisa razveljavilo ter zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje o vpisu (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1). Zemljiškoknjižna sodnica bo morala v primeru ponovne pozitivne odločitve o vpisu upoštevati zgoraj navedeno in paziti, da bo v izreku sklepa navedena listina, ki predstavlja podlago za vpis, iz sklepa pa bo moralo biti tudi jasno razvidno, pod katero opravilno številko so listine vložene v zbirko listin. Pritožbeno sodišče še pripominja, da ima zakon glede javnosti zbirke listin in načina zagotavljanja javnosti informatizirane zbirke listin posebna pravila v 196. in 197. členu ZZK-1.