Jedro

Tožeča stranka po razpisu ni bila dolžna predložiti projekta za izvedbo del, temveč projekt izvedenih del. Slednji predstavlja projekt za izvedbo, dopolnjen s prikazom vseh morebitnih odstopanj izvedenih del od projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo. Zgolj okoliščina, da se je izvajalec z razpisno dokumentacijo seznanil pred podpisom pogodbe, naročnika ne odvezuje dolžnosti, da predloži ustrezno projektno dokumentacijo.

Samo nabavo materiala je mogoče šteti za delno že izvršeno delo samo takrat, kadar gre za takšen (delni) izdelek, ki ga drugje ne bi bilo možno uporabiti, oziroma bi bila možnost uporabe drugje zelo otežkočena.

Izrek

I. Pritožba se delno zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v 1. točki izreka potrdi v delu, v katerem je ugodeno tožbenemu zahtevku za 32.984,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 7.904.415,78 SIT za čas od 15. 04. 2005 do 31. 12. 2006 in od zneska 32.984,54 EUR za čas od 01. 01. 2007 dalje do plačila.

II. V preostalem se pritožbi ugodi in se: - v nepotrjenem delu 1. točke izreka (glede 55.768,38 EUR s pripadki) sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, - v 3. točki izreka sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka, v znesku 300,58 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbe v znesku 512,69 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki 88.752,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer: od zneska 20.633.004,49 SIT za čas od 15. 04. 2005 do 31. 12. 2006, od zneska 415.893,96 SIT za čas od 06. 05. 2005 do 31. 12. 2006, od zneska 219.852,00 SIT za čas od 10. 11. 2005 do 31. 12. 2006 in od zneska 88.752,92 EUR za čas od 01. 01. 2007 do plačila (1. točka izreka).

V preostalem delu (glede plačila 21.899,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 5.248.017,81 SIT za čas od 15. 04. 2005 do 31. 12. 2006 in od zneska 21.899,59 EUR za čas od 01. 01. 2007 dalje) je tožbeni zahtevek zavrnilo (2. točka izreka). Toženi stranki je v plačilo naložilo pravdne stroške tožeče stranke v znesku 7.986,75 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 16. dne po prejemu te sodbe dalje do plačila (3. točka izreka).

2. Tožena stranka je vložila pravočasno pritožbo zoper 1. in 3. točko izreka sodbe. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi tako, da sodbo v izpodbijanem delu spremeni njej v korist oziroma podredno, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbe.

3. Tožeči stranki je bila pritožba pravilno vročena v izjavo. Odgovora ni vložila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pravdni stranki sta po uspešno izvedenem javnem razpisu sklenili Pogodbo o izvedbi gradbenih del št. 2020-04-090059 z dne 08. 11. 2004 (priloga A 205), s katero se je tožeča stranka (izvajalec) zavezala za toženo stranko (naročnika) opraviti gradbena dela na objektu G. za ceno 63.237.285,84 SIT po dogovorjeni klavzuli "ključ v roke". Pogodbena cena je bila določena po pogodbenem predračunu z dne 20. 09. 2004 (priloga A379). Tožeča stranka je z uvajanjem del pričela 12. 10. 2004 (zapisnik št. 1, priloga A203). Tožeča stranka je 08. 11. 2004 obvestila toženo stranko o neskladnosti projektne dokumentacije z dejanskim stanjem (priloga A199), zaradi katerih je posledično kasneje tudi prekinila z deli. Naročene gradnje ni dokončala. Zaradi neizvedbe del s strani izvajalca (tožeče stranke) je tožena stranka 04. 02. 2005 odstopila od Pogodbe (priloga A 143).

6. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožena stranka neutemeljeno odstopila od pogodbe. Pri svojih zaključkih se je oprlo na izvedenski mnenji in ugotovilo, da so bile vse težave pri izvedbi gradnje posledica nekvalitetnega projekta. Ker tožeča stranka za pomanjkljivosti projekta ni mogla izvedeti preden je pričela z deli (z odkopom zemlje), ji ni moč pripisati dolžnosti, da bi toženo stranko opozorila na pomanjkljivosti projektne dokumentacije. Zato je tožbenemu zahtevku na plačilo po situaciji oziroma računu št. 108/05 z dne 14. 03. 2005, ki se je glasil na znesek 43.586.594,35 SIT delno ugodilo in se glede višine zahtevka oprlo na izvedensko mnenje A. R. Pritožba graja odločitev sodišča prve stopnje v ugodilnem delu tako po temelju, kot po višini. Po oceni pritožbenega sodišča je pritožba delno utemeljena glede odločitve o višini tožbenega zahtevka.

Glede temelja:

7. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožena stranka neutemeljeno odstopila od gradbene pogodbe. Tožena stranka taki odločitvi nasprotuje in vztraja, da je bilo v Razpisni dokumentaciji javnega naročila za gradnjo čistilne naprave in ločitev kanalizacije G, po odprtem postopku (priloga A100), v 3. odstavku 11. člena navedeno, da mora ponudnik pregledati vso razpoložljivo razpisno dokumentacijo, opraviti ogled in potrditi, da se je z razpisno dokumentacijo seznanil. V razpisno dokumentacijo je bila vključena projektna dokumentacija, ki jo je izdelala družba P., d.o.o. Ponudnik se je tudi zavezal, da si bo pred izdelavo razpisne ponudbe ogledal predmet naročila in po potrebi sam dopolnil oziroma spremenil izhodiščni popis del, ki je priloga razpisne dokumentacije. V primeru nejasnosti bi moral ponudnik naročnika pisno opozoriti in zahtevati pojasnilo pred izdelavo ponudbe. Pripombe na projekt med izvajanjem del pa ne bodo upoštevane kot razlog za priznavanje dodatnih del. Ker tožeča stranka tožene stranke pred izdelavo ponudbe in podpisom pogodbe na pomanjkljivosti projektne dokumentacije naročnika (tožene stranke) ni obvestila, je njen zahtevek po stališču tožene stranke v tem postopku neutemeljen. Pritožbeno sodišče pritožbi glede odločitve o temelju zahtevka ni sledilo.

8. Predmet (vsebino) izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja stranki gradbene pogodbe določita na podlagi projektne dokumentacije (1) (določen načrt v smislu 649. člena OZ). Naročnik mora izvajalcu pred začetkom izvajanja del izročiti tudi projekt za izvedbo, ki je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, dopolnjen s podrobnimi načrti, na podlagi katerih se v skladu s pogoji gradbenega dovoljenja gradnja lahko izvede (5. odstavek 35. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1)). Ustrezno projektno dokumentacijo v razmerju do izvajalca je dolžan zagotoviti naročnik (2). Izvajalec mora pred začetkom in med izvajanjem posameznih del opraviti pregled projekta za izvedbo del in opozoriti naročnika (investitorja), projektanta in revidenta (projektne dokumentacije) na morebitne ugotovljene pomanjkljivosti ter zahtevati njihovo odpravo (1. stavek 1. odstavka 84. člena ZGO-1). V razmerju do naročnika ima navedena obveznost značilnost obligacijskopravne obveznosti, ki pomeni enega od vidikov izvajalčeve obveznosti opozoriti naročnika na pomanjkljivosti njegove naročila (primerjaj 3. odstavek 625. člena OZ).

9. Izvajalčeva pojasnilna dolžnost pa ne obstaja v zvezi z vsemi pomanjkljivostmi projektne dokumentacije, temveč samo v zvezi s tistimi, ki jih lahko ugotovi oziroma, ki bi jih lahko ugotovil, če bi ravnal z dolžno profesionalno skrbnostjo. Merilo za presojo, katere pomanjkljivosti projektne dokumentacije bi izvajalec lahko ugotovil, so strokovno znanje in izkušnje, potrebne za (pravilno) izvajanje gradbenih del v širšem pomenu, ki so enake vrste kot dela, ki so predmet izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja (so potrebna za izgradnjo objekta, ki se ga je izvajalec s sklenitvijo gradbene pogodbe zavezal zgraditi). To strokovno znanje in izkušnje pa niso enake tistim, ki jih mora imeti profesionalna oseba (projektant), ki je izdelala projektno dokumentacijo (3).

10. Tožeča stranka po razpisu ni bila dolžna predložiti projekta za izvedbo del, temveč projekt izvedenih del. Slednji predstavlja projekt za izvedbo, dopolnjen s prikazom vseh morebitnih odstopanj izvedenih del od projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo (6. odstavek 35. člena ZGO-1). Zgolj okoliščina, da se je izvajalec z razpisno dokumentacijo seznanil pred podpisom pogodbe, naročnika ne odvezuje dolžnosti, da predloži ustrezno projektno dokumentacijo. Glede na strokovni oceni izvedencev M. J. in A. R. v tem postopku, da projekt kanalizacije dejansko ni bil projekt za izvedbo, temveč le projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so ga tik pred izvajanjem del zgolj preimenovali v PZI, med drugim pa je manjkal posnetek obstoječih komunalnih vodov, gre pritrditi sodišču prve stopnje, da izvajalec v tem postopku ob pripravi razpisne ponudbe ni mogel opozoriti naročnika na vse pomanjkljivosti projektne dokumentacije. Šele potem, ko je izvajalec pričel z deli, je lahko opozoril naročnika na to, da dejansko stanje v zemlji (vodi kanalizacije) niso usklajeni s projektno dokumentacijo. Izvedenec M. J. je tudi ocenil, da bi preveritev, ali projektna dokumentacija obsega vse potrebne priključke zahtevala usposobljeno geodetsko ekipo, za posnetek podzemnih vodov in specifikacijo odstopanj pa bi bilo potrebno izvesti obsežne meritve, za katere izvajalec (tožeča stranka) ni bil ustrezno usposobljen. Zato pritožbeni očitki o tem, da bi moral izvajalec naročnika opozoriti na pomanjkljivosti projektne dokumentacije, kot sta jih potrdila tudi oba izvedenca, ob upoštevanju dolžne skrbnosti izvajalca v tem primeru, niso utemeljeni.

11. Med gradnjo se lahko pokažejo določene pomanjkljivosti (napake) projektne dokumentacije, ki imajo značilnost (pravno naravo) pomanjkljivosti naročnikovega naročila. Ker na podlagi takšne dokumentacije izvajalec ne more nadaljevati z deli (saj bi bila lahko posledica opravljanja del na podlagi takšne dokumentacije napake v izvedenih delih), mora naročnik zagotoviti ustrezno spremembo (popravo) projektne dokumentacije (4). Tožena stranka v pritožbi trdi, da je s tožečo stranko sodelovala in preko projektanta in nadzornika ponujala številne rešitve za obstoječi problem (zapisniki z operativnih sestankov št. 55 z dne 09. 11. 2004, št. 6 z dne 10. 11. 2004, št. 9 z dne 18. 11. 2004, št. 9 z dne 10. 11. 2004 in zapisnik št. 10 z dne 07. 12. 2004 skupaj s pojasnili z dne 09. 12. 2004 in medsebojna korespondenca z dne 28. 11. 2004, 29. 11. 2004, 03. 12. 2004, 09. 12. 2004 in 15. 12. 2004 ter zapisi v gradbenem dnevniku). Njenih trditev o uspešni odpravi pomanjkljivosti projektne dokumentacije izvedenca nista potrdila. Vztrajanje tožene stranke, da bi tožeča stranka morala opraviti vsa dela po dogovorjeni pogodbeni ceni „ključ v roke“ ob siceršnjih bistvenih spremembah projektne dokumentacije, ni bilo utemeljeno.

12. V primeru bistvenih sprememb projektne dokumentacije je tožeča stranka upravičeno zahtevala, da se pogodbeni stranki dogovorita o tem, kako se spremeni (prvotna) pogodbena cena oziroma (prvotni) roki za izvedbo del oziroma druge medsebojne pravice in obveznosti, na katere vplivajo spremembe projektne dokumentacije. V konkretnem primeru sta se stranki za nov rok za izvedbo del tudi dogovorili (30. 12. 2004 (aneks št. 1)), do dogovora o plačilu dodatnih del pa ni prišlo. Izvedba del po obstoječi projektni dokumentaciji ni bila mogoča, ker je bila slednja neusklajena z dejanskim stanjem. Zato so bili zahtevki izvajalca (tožeče stranke) na spremembo obstoječe gradbene pogodbe, utemeljeni. Takih zahtev ni mogoče opredeliti kot „izsiljevanje“, za kar si prizadeva tožena stranka, temveč za utemeljeno zahtevo po spremembi prvotne gradbene pogodbe. Neustreznost projektne dokumentacije sta potrdila tudi izvedenca, ki sta jo označila kot izvor vseh težav v tem sporu. Tožeča stranka po taki projektni dokumentaciji gradbene pogodbe ni mogla in ni bila dolžna izvršiti.

13. Izvedenca sta potrdila, da sta bili obe stranki neizkušeni pri opravljanju tako zahtevnega gradbenega projekta. Zgolj okoliščina, da se stranki o dodatnih delih, do katerih bi prišlo zaradi spremembe projektne dokumentacije, nista uspeli sporazumeti, pa ne pomeni temelja za vtoževane postavke v celoti. Tožena stranka ni bila dolžna skleniti novih aneksov za dodatna dela, saj pravilno opozarja, da je bila kot uporabnik javnih financ vezana na razpisne pogoje. Ker naročeno delo še ni bilo izvedeno, je imela tožena stranka (naročnik) pravico odstopiti od pogodbe, a le skladno s pogoji iz 648. člena OZ.

14. Pritožba še izpostavlja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo ugotovitev izvedencev o krivdi izvajalca pri izvedbi gradnje. Ker je tožena stranka konkretne trditve o krivdi tožeče stranke (izvajalca), kot jih je povzel izvedenec M. J. v odgovoru na poziv sodišča z dne 09. 07. 2009 (list. št. 112 – 117), in sicer pod točko 2.2 (list. št. 116)) podala šele v pritožbi, se sodišče do ugotovitev izvedenca o kršitvah gradbene pogodbe (v dopolnilnem mnenju, list. št. 116), ki niso temeljile na trditveni podlagi tožene stranke, ni bilo dolžno opredeljevati. Zato pritožbeni očitek o neobrazloženosti sodbe sodišča prve stopnje v tem delu ni utemeljen (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP).

Glede višine:

15. Sodišče prve stopnje je sledilo izvedenskemu mnenju A. R. in tožeči stranki priznalo za vsa opravljena dela in dobavljeni material oziroma njegovo manjvrednost 27.449.422,56 SIT oziroma 32.939.307,07 SIT z DDV, za stroške zaradi zastoja zaradi neusklajene tehnične dokumentacije v višini 2.409.200,00 SIT, za izpadli dohodek zaradi prekinitve pogodbe znesek 1.262.415,78 SIT, skupaj 36.610.922,85 SIT. Ker med strankama ni bilo sporno, da je tožena stranka tožeči stranki že plačala dela v vrednosti 15.342.172,40 SIT, je sodišče prve stopnje toženi stranki v plačilo naložilo še razliko v znesku 21.268.750,45 SIT (88.752,92 EUR). Zakonske zamudne obresti je priznalo tako, kot jih je priglasila tožeča stranka, saj njihovem teku tožena stranka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ni ugovarjala.

16. Glede na obrazloženo o odločitvi po temelju, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je tožeči stranki priznalo opravljena dela kot dodatna dela, vse stroške, material in škodo, zmotno uporabilo materialno pravo. OZ v 648. členu določa višino plačila, ki gre izvajalcu v primeru, če naročnik pred dokončanjem del od pogodbe odstopi. Pritožnik pravilno opozarja, da tožeča stranka do plačila dodatnih del, ki niso bila predmet pogodbe sklenjene med strankama, ni upravičena. Pritožbeno sodišče sprejema razloge tožene stranke, da oprave dodatnih del ni odobrila, niti se jih ni zavezala plačati. Vse dotlej, dokler naročeni posel ni dokončan, lahko naročnik odstopi od pogodbe kadarkoli hoče, vendar mora podjemniku/izvajalcu izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti (648. člen OZ).

17. Izvedenec A. R. je pri izračunu vrednosti opravljenih del pojasnil, da so bila praktično vsa dela nepredvidena dela, saj po nepopolnem projektu ni mogoče izvajati pogodbeno predvidenih del. Za plačilo dodatnih del, ki niso bila predmet gradbene pogodbe med strankama, niti zanje niso bili sklenjeni ustrezni pisni aneksi, 648. člen OZ ne daje podlage. Zato je pritožbeno sodišče, ob ugotovitvi izvedencev, da so bila vsa vtoževana dela, glede na izjemno pomanjkljivo projektno dokumentacijo, dodatna dela, postavko „vsa opravljena dela in dobavljeni material“ znižalo za 25.375.848,77 SIT, kar predstavlja zahtevek za dodatna dela.

18. Plačilo po 648. člena OZ je mogoče opisati tudi kot dobiček, ki bi ga izvajalec (podjemnik) iz predmetnega posla prejel. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki priznalo tudi „izpadli dohodek zaradi prekinitve pogodbe“ v znesku 1.262.415,78 SIT (5.267,97 EUR). Izvedenec A. R. ga je ocenil s tem, da je ugotovil, da so bila neizvedena dela po pogodbi vredna 25.248.315,64 SIT, kot običajen dobiček v letih 2004 do 2005 pa je izvedenec upošteval vrednost 5 %, kolikor je bila takrat srednja vrednost običajnega dobička. Pritožbeno sodišče na tem mestu ugotavlja, da pritožba s pavšalnimi navedbami o nezanesljivosti in nedoločenosti izvedenskega mnenja, le tega ne uspe izpodbiti, saj sta obe izvedenski mnenji glede temelja skladni, na izvedensko mnenje A. R. glede ugotovitev po višini, pa tožena stranka konkretnih pripomb ni podala pravočasno. V tem delu – glede izgubljenega dobička – je tožbeni zahtevek tudi po oceni pritožbenega sodišča utemeljen, ker ustreza pravnemu standardu iz 648. člena OZ.

19. V delu, v katerem je sodišče prve stopnje tožeči stranki priznalo stroške zaradi zastoja zaradi neusklajene dokumentacije v znesku 2.409.200,00 SIT, je pritožbeno sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, saj ne gre za plačilo delno že izvršenih del, do katerega bi bila tožeča stranka upravičena na podlagi 648. člena OZ. Posebne trditvene podlage o protipravnosti ravnanj tožeče stranke v smislu odškodninske odgovornosti, z izjemo trditev glede projektne dokumentacije in neupravičenosti odstopa na strani tožene stranke, tožeča stranka ni podala.

20. Samo nabavo materiala je mogoče šteti za delno že izvršeno delo samo takrat, kadar gre za takšen (delni) izdelek, ki ga drugje ne bi bilo možno uporabiti, oziroma bi bila možnost uporabe drugje zelo otežkočena (primerjaj VS RS Sodba III Ips 27/1993 z dne 25. 08. 1993). V obravnavanem primeru je tožeča stranka pojasnila, da sta bila bio diska izdelana posebej za to gradnjo in drugje nista uporabljiva. Tem navedbam tožena stranka ni nasprotovala. Tožena stranka šele v pritožbi izpostavlja, da tožeča stranka ni dokazala, da je predmetna bio diska izdelovalcu B., d.o.o., že plačala (dopis z dne 23. 04. 2010, list. št. 213). Glede na obrazloženo pa je tožena stranka (naročnik) delno izvršeno delo oziroma v tem primeru posebej izdelan material dolžna plačati tožeči stranki (izvajalcu), ne glede na to, ali sta bila bio diska že plačana, saj v konkretnem primeru ne gre za povrnitev škode, temveč za plačilo delno že izvršenega dela po določbi 648. člena OZ. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožbeni zahtevek na plačilo dveh bio diskov, v višini 6.642.000,00 SIT (27.716,57 EUR), kot jo je priznal tudi izvedenec A. R., utemeljen.

21. Nabava materiala, ki ga je mogoče uporabiti kjerkoli in ne samo za konkretno dogovorjeni izdelek, pa ne predstavlja delno izvršenega dela (delno izdelan izdelek). Zato ni utemeljen tožbeni zahtevek na plačilo stroškov materiala v znesku 921.458,30 SIT, ker tožeča stranka niti ni trdila, da gre za material, ki ga ni mogoče uporabiti kjerkoli oziroma samo v konkretno dogovorjeni gradnji. Nadalje pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka tudi ni ponudila zadostnih trditev o poškodovanju materiala (tožbene trditve na list. št. 6 - 7), ki ga je izvedenec vključil v priznani znesek 921.458,30 SIT. Ker pri vtoževanem znesku za „dobavljeni material“ tega ni mogoče šteti za delno izvršeno delo (648. člen OZ), tožeča stranka pa ni ponudila niti zadostne trditvene podlage za odškodninski zahtevek, je pritožbeno sodišče tudi v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo.

22. Ob pravilni uporabi materialnega prava (648. člena ZPP) je pritožbeno sodišče, upoštevajoč popolno ugotovljeno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, izpodbijano sodbo potrdilo le v delu, s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku po višini iz naslova izgubljenega dobička (1.262.415,78 SIT) in plačila za bio diska (6.642.000,00 SIT) s pripadki. V preostalem je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek za izvedena dodatna dela (25.375.848,77 SIT), škodo iz naslova zastojev zaradi pomanjkljive dokumentacije (2.409.200,00 SIT) in preostali material (921.458,30 SIT) zavrnilo.

Stroški postopka:

23. V skladu z določbo 2. odstavka 165. člena ZPP mora pritožbeno sodišče v primeru, ko spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odločiti tudi o stroških vsega postopka. Sodišče prve stopnje je stroške pravdnih strank že odmerilo, zoper to odmero pa se tožena stranka konkretno ne pritožuje. Pravdne stroške tožeče stranke je odmerilo na znesek 11.006,91 EUR. Glede na uspeh v pravdi (29,81 %) je tožeča upravičena do povračila stroškov v znesku 3.281,16 EUR. Pravdne stroške tožene stranke je sodišče prve stopnje odmerilo na znesek 4.246,44 EUR. Glede na njen uspeh v pravdi (70,19 %) je upravičena do povračila stroškov v znesku 2.980,58 EUR. Ob upoštevanju novega uspeha v pravdi mora tožena stranka tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 300,58 EUR, v 15-ih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

24. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odstavka 165. člena v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ter 1. odstavkom 155. člena ZPP. Ker je tožena stranka s pritožbo delno uspela (62,84 %), ji mora tožeča stranka sorazmerno povrniti pritožbene stroške, od tega 1750 OT za sestavo pritožbe, skupaj z materialnimi stroški v vrednosti 27,5 OT. Glede na uspeh v pritožbenem postopku je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 512,69 EUR.

(1) N. Plavšak v OBLIGACIJSKI ZAKONIK (OZ) (posebni del) s komentarjem, (v nadaljevanju: Komentar OZ), 3. knjiga, str. 912. (2) Komentar OZ, 3. knjiga, str. 930 – 931. (3) Komentar OZ, 3. knjiga, str. 957. (4) Komentar OZ, 3. knjiga, str. 930 – 931.