Jedro

Kartice Kviz loterije "Dobim Podarim" pri prehodu državne meje predstavljajo le navaden papir. Poseben papir - vrednotnica - postanejo šele tedaj, ko se dajo v promet kot papir, ki ima možnost udeležbe na loterijskem dobitku. Zato ni pogojev za oprostitev davka od prometa po 7. točki 18. člena ZPD.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1688/99-14 z dne 13.9.2001. 2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče kot sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 29.9.1999. Z njo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Carinarnice L. z dne 15.9.1998. Z njo je organ prve stopnje tožeči stranki obračunal carinski dolg iz naslova 20 % prometnega davka v znesku 1.030.015,00 SIT na podlagi enotne carinske listine (ECL) za sprostitev blaga v prost promet, prejete dne 16.12.1998 pri Carinski izpostavi A.B. za 1,000.000 kosov listkov loterijskih srečk - kartic Dobim Podarim. Tožeča stranka je po navedeni ECL uveljavljala oprostitev plačila prometnega davka na podlagi 7. točke 18. člena Zakona o prometnem davku (Uradni list RS, št. 4/92, dalje ZPD). Carinska izpostava je na podlagi 62. člena Carinskega zakona (CZ) pri naknadni kontroli ECL komisijsko ugotovila, da loterijske srečke pri uvozu še niso vrednotnice, temveč grafični proizvodi, ki pa niso oproščeni prometnega davka na podlagi ZPD. Sodišče prve stopnje se sklicuje na določbo 4. člena ZPD, ki določa, da se davek od prometa proizvodov plačuje od vsakega prometa proizvodov, namenjen za končno potrošnjo ter od vsakega prometa opreme. Po določbah ZPD je plačilo prometnega davka pravilo, če pa se uvede oprostitev plačila, kot izjema od tega pravila, je potrebno pri tem strogo upoštevati predpisane pogoje za oprostitev. V 7. točki 18. člena ZPD je določeno, da se davek od prometa proizvodov ne plačuje od kolkov in poštnih znamk, vrednostnih papirjev in drugih vrednotnic, na katerih je vtisnjena vrednost, ter od pisemskih ovojnic, dopisnic in drugih poštnih vrednotnic, na katerih je natisnjena poštna znamka. Iz navedene določbe izhaja, da se davek od prometa proizvodov ne plačuje od tistih vrednostnih papirjev in vrednotnic, na katerih je vtisnjena njihova vrednost. Igre na srečo so po določbi 2. člena Zakona o igrah na srečo (Uradni list SRS, št. 27/95, v nadaljevanju ZIS) igre, pri katerih imajo udeleženci za plačilo določenega zneska enake možnosti zadeti dobitke, izid igre pa je izključno ali pretežno odvisen od naključja ali kakšnega negotovega dogodka. Udeleženci so kupci oziroma imetniki loterijskih srečk ali drugih potrdil o plačilu denarnega zneska za udeležbo v igri (11. člen ZIS). Pravila igre Loterije "Dobim Podarim" kot element vsake srečke predpisuje ceno srečke, ne pa, ker bi bilo to v nasprotju z naravo igre na srečo, tudi njene vrednosti v smislu 7. točke 18. člena ZPD. Kartici Dobim Podarim tako že ob tiskanju manjka bistven element, da bi se jo lahko opredelilo kot vrednotnico v smislu 7. točke 18. člena ZDP.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni da tožbi ugodi, podrejeno pa, da sodbo razveljavi, predlaga pa tudi, da pritožbeno sodišče odloči o pritožbenih stroških. Sodišče prve stopnje ni sledilo utemeljitvi upravnega akta, ni navedlo razlogov in ni pojasnilo bistvenih elementov svoje odločitve, pri tem pa je tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sklicuje se na 21. in 18. člen ZIS in na 6. člen Pravil. Nelogična je odločitev sodišča prve stopnje, da srečka - kviz "Dobim Podarim" nima odtisnjene vrednosti, ki bi kot pravica izhajala iz samega papirja. Ima odtisnjeno oceno in vrednost možnih dobitkov, torej vrednost, katero mora imetnik plačati, da srečko lahko kupi in pa vrednost, ki izhaja iz posameznih srečk. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K 1. točki izreka: Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča sta tožena stranka in sodišče prve stopnje v zadevi pravilno odločila. Tudi po presoji pritožbenega sodišča pri prehodu državne meje kartice kviz loterije "Dobim Podarim" predstavljajo le grafični proizvod, torej navadni papir. Takšen navaden papir, grafični proizvod, postane poseben papir - vrednotnica šele tedaj, ko se da v promet kot papir, ki ima možnost udeležbe na loterijskem dobitku. To pa je tedaj, ko se začne prodaja loterijskih srečk, pred katero pa je potrebna še vrsta opravil, da do prodaje takšnih srečk sploh pride. Šele takrat se narava doslej le grafičnega proizvoda spremeni.

Ugovor o bistvenih kršitvah določb postopka v upravnem sporu, pri čemer pa tožeča stranka ne obrazloži, v čem naj bi sodišče prve stopnje kršilo postopek, ni utemeljen. Pritožbeni ugovori, v katerih se tožeča stranka sklicuje na določbe ZIS in na Pravila kviz loterije "Dobim Podarim" ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Možni dobitki na kartici niso takoj vidni ampak šele po odstranitvi premaza na kartici (12. člen Pravil). To pa pomeni, da mora biti kartica najprej prodana. Pri presoji, ali gre za proizvod, ki je oproščen plačila prometnega davka, ni pomembna vsebina same srečke, temveč moment njene prodaje. Datum začetka in zaključka prodaje posamezne serije objavi prireditelj. Po presoji pritožbenega sodišča je bilo dejansko stanje v zadevi popolno ugotovljeno in materialno pravo pravilno uporabljeno.

Glede na navedeno in ker je spoznalo, da tudi niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

K 2. točki izreka: Pritožbeno sodišče je zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov pritožbenega postopka, saj po 3. odstavku 23. člena ZUS, kadar sodišče odloča le o zakonitosti upravnega akta, trpi vsaka stranka svoje stroške.