Jedro

Razporeditev preživninskega bremena.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremeni tako, da je toženec dolžan za svojo mladoletno hči plačevati preživnino v znesku 160,00 EUR na mesec od 22.1.2009 dalje.

Sicer se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča v drugem odstavku izreka spremeni tako, da je toženec poleg s sodbo sodišča prve stopnje določene preživnine dolžan za svojo mladoletno hčer plačevati še 80,00 EUR (skupaj torej preživnino v znesku 160,00 EUR mesečno) od 22. 1. 2009 dalje.

Sicer se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Pritožnica sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožencu odvzelo varstvo in vzgojo mladoletne hčere, rojene 9. 7. 1993, in jo zaupalo v varstvo in vzgojo tožnici (v tem delu je sodba postala pravnomočna). Odločilo je, da je toženec dolžan za hčerino preživljanje od izdaje sodbe dalje plačevati 80,00 EUR mesečne preživnine ter določilo stike. Višji zahtevek glede preživnine je sodišče zavrnilo.

Tožnica se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje zoper sodbo v delu, ki se nanaša na določitev preživnine in predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da ugodi preživninskemu zahtevku v celoti, podrejeno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Navaja, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, saj ni upoštevalo vseh T. stroškov. T. obiskuje 1. letnik srednje frizerske šole. Med tednom biva v stanovanjski skupnosti, ob koncu tedna pa se vrača domov. Stanovanjska skupnost ji povrne strošek vožnje domov v eno smer in avtobus po L. T. ima poleg tega mesečno 20,00 EUR stroškov za vlak in 14,40 EUR za avtobus. Za telefon T. porabi 20,00 EUR mesečno, za mesečno perilo 30,00 EUR. Cena obutve znaša 100,00 EUR po kosu, T. potrebuje letno vsaj 4 pare obutve, potrebuje tudi oblačila za štiri sezone letno. Cena oblačil znaša na sezono najmanj 800,00 EUR. K stroškom pa je treba dodati še strošek spodnjega perila in nogavic v višini 20,00 EUR mesečno in kozmetike - 20,00 EUR mesečno. T. potrebuje tudi žepnino, saj ima pravico, da se druži z drugimi otroci, da gre v kino, na izlet, da obišče z vrstniki tudi kakšen lokal. Primerna žepnina bi bila 50,00 EUR mesečno. Stroški skupaj znašajo 274,40 EUR brez hrane. Stroški prehrane konec tedna znašajo 20,00 EUR, v štirih vikendih torej 80,00 EUR. T. bo v času zimskih in poletnih počitnic pri mami in jih ne bo preživljala v stanovanjski skupnosti. Vsi stroški skupno znašajo 354,40 EUR mesečno. Glede na višino dohodkov toženca, bi ta lahko mesečno prispeval k preživljanju T. 250,00 EUR. Sodišče tožnice ni zaslišalo v zvezi s hčerinimi potrebami in jih ni v celoti ugotovilo.

Na vročeno pritožbo tožeče stranke je toženec podal odgovor, v katerem je glede prevoznih stroškov navedel, da on poskrbi za prevoz v L. Pritožba je delno utemeljena.

Tožnica je s tožbo zahtevala določitev preživnine za T. v višini 250,00 EUR mesečno. V tožbi je navedla, da je preživnina, ki jo zahteva, potrebna za zadovoljitev T. potreb v zvezi s hrano, obleko, obutvijo, šolo, kozmetiko in žepnino. T. delovni del tedna preživi v stanovanjski skupnosti, kjer ima brezplačno oskrbo, to je bivanje in hrano, poleg tega pa ji plačajo tudi stroške prevoza iz skupnosti domov. Tedensko prejme 6,30 EUR žepnine in 17,00 EUR mesečno za stroške oblačil. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da stroški prehrane za T. ob vikendih znašajo približno od 25,00 do 30,00 EUR, kar pomeni mesečno približno 120,00 EUR. Mesečni stroški oblačil, obutve, čistil, kozmetike in podobno pa znašajo od 100,00 do 120,00 EUR. Dejansko stanje, ki se nanaša na T. potrebe, je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo, kar pritožnica neutemeljeno napada. Zaradi ugotovitve potreb je zaslišalo toženca, ki mu je bila do izdaje izpodbijane sodbe T. zaupana v varstvo in vzgojo na podlagi odločbe opr. št. P 467/2006 z dne 18. 9. 2006. Pritožnica v pritožbi le natančneje z zneski opredeli višino tistih potreb, ki jih je navedla že v tožbi. Zgolj (nepotrebna) podrobnejša razdrobitev višine posameznih stroškov in njihova natančnejša specifikacija v pritožbi ne izpodbije pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje o dekletovih potrebah. Sodišče prve stopnje je v okviru ugotovitve potreb preživninske upravičenke upoštevalo vse njene stroške potrebne za preživljanje, in sicer stroške za prehrano, oblačila, obutev, čistila, kozmetiko... V znesku ugotovljenih potreb so tako zajeti med drugim tudi stroški telefona, žepnine in prevoza. V tem delu je zato pritožba neutemeljena.

Pri ugotovitvi višine potreb, ki sta jih dolžna kriti starša, pa je sodišče prve stopnje od ugotovljenih stroškov pravilno odštelo znesek 17,00 EUR, ki jih T. dobi od Stanovanjske skupnosti. Stroški, potrebni za kritje njenih potreb, tako znašajo 223,00 EUR mesečno.

Glede zmožnosti zavezancev je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženec prejema mesečno pokojnino v višini 1.000,00 EUR, odplačuje posojilo za obnavljanje stanovanja v mesečnem znesku 257,00 EUR, za preživljanje pa porabi 250,00 EUR. Tožnica je nezaposlena, prejema socialno pomoč v znesku 160,00 EUR, dve uri dnevno pa pomaga v kuhinji, za kar prejme 142,00 EUR mesečno. Živi v najemniškem stanovanju, za katerega plačuje subvencionirano najemnino v višini 40,00 EUR, za stroške v zvezi z bivanjem pa porabi 120,00 EUR mesečno.

Skladno s 129. členom ZZZDR(Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list RS št. 101/2007) se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Pritožnica utemeljeno napada višino določene preživnine, saj je treba preživnino prilagoditi tudi zmožnostim zavezanca. Zmožnosti obeh preživninskih zavezancev so zelo različne. Toženec razpolaga mesečno s 1.000,00 EUR, tožnica pa s 302,00 EUR dohodkov. Stroški, ki sta jih dolžni pokriti pravdni stranki, znašajo mesečno 223,00 EUR. Glede na to, da toženec razpolaga mesečno skoraj s trikrat višjim dohodkom kot tožnica in je tudi lastnik nepremičnine, so njegove pridobitne zmožnosti znatno boljše od tožničinih. Pri razporeditvi preživninskega bremena je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo 129. člena ZZZDR, zato je višje sodišče na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP(Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/2007 in 45/2008) izpodbijano sodbo v 2. točki izreka spremenilo tako, da se preživnina, ki jo je toženec dolžan plačevati za mladoletno T., zviša na 160,00 EUR mesečno.

Pritožbeno sodišče je na podlagi pooblastila iz 413. člena ZPP odločilo, da pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.