Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
14. 11. 2003
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., Z. in Z. Z., na seji senata dne 28. oktobra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
sklenilo:
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 162/2003 z dne 27. 8. 2003 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča v Ljubljani št. U 1687/2002 z dne 8. 1. 2003 se ne sprejme.
1.Upravno sodišče je s sklepom pritožnici naložilo, da v upravnem sporu v 30 dneh po prejemu sklepa imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Vrhovno sodišče je pritožbo zoper ta sklep zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep Upravnega sodišča.
2.Pritožnica zatrjuje, da ji je z izpodbijanim posamičnim aktom kršena pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave), saj naj bi v Republiki Sloveniji ne obstajala oseba, ki bi ji lahko zaupala pri posredovanju pisanj. Uporaba prava v izpodbijanem sklepu naj bi bila "diskrecionarna".
3.Kolikor se očitki pritožnice v zvezi s stališčem sodišč glede postavitve pooblaščenca za sprejemanje pisanj nanašajo na uporabo prava, je treba pojasniti, da to ne more biti predmet presoje Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče namreč ni instanca organom in sodiščem, ki odločajo v upravnem postopku oziroma upravnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) preizkusi Ustavno sodišče izpodbijane odločbe le glede vprašanja, ali so bile z njimi kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Tako lahko v zvezi s postopkom ugotavljanja dejanskega stanja in dokazno oceno sodišč Ustavno sodišče presoja le, ali so bila v postopku spoštovana ustavna jamstva procesne narave, v zvezi z uporabo materialnega prava pa, ali temelji izpodbijana sodba na kakšnem, z vidika človekovih pravic in temeljnih svoboščin, nesprejemljivem stališču oziroma ali je tako očitno napačna, da bi jo bilo mogoče označiti za samovoljno oziroma arbitrarno, kar bi lahko predstavljalo kršitev pravice iz 22. člena Ustave.
4.Tega izpodbijanim odločbam ni mogoče očitati. Tako Upravno sodišče kot Vrhovno sodišče sta svoji stališči glede dolžnosti imenovanja pooblaščenca za sprejemanje pisanj razumno pojasnili. Svoje stališče sta sodišči oprli na določbo prvega odstavka 146. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 16. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - ZUS) primerno uporablja tudi v upravnem sporu. Po prvem odstavku 146. člena ZPP mora tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik ne imenuje pooblaščenca ob vložitvi tožbe, imenuje sodišče na njegove stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ter po njem naloži tožeči stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Če tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik v določenem roku ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj, sodišče tožbo zavrže. Svoji stališči o potrebnosti postavitve pooblaščenca za sprejemanje pisanj sta sodišči oprli na razlago Zakona, ki ji ni mogoče očitati arbitrarnosti, zato pritožnici ni bilo poseženo v pravico iz 22. člena Ustave. Samo po sebi pa takšno stališče tudi ni v neskladju s pravico iz 23. člena Ustave.
5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in na podlagi prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata Milojka Modrijan