Jedro

Za pogodbena razmerja je značilno, da učinkujejo le inter partes oziroma med samimi sopogodbeniki. Če ni v njej določeno kaj drugega ali če izhaja kaj drugega iz same njene narave, ima pogodba učinek tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank. Da bi v konkretnem primeru do singularnega pravnega nasledstva pogodbenega razmerja oziroma obveznosti na tretje osebe prišlo po splošnih principih obligacijskega prava ali da bi le-te s takšno omejitvijo (svojih lastninskih upravičenj) soglašale, pa ni toženka niti zatrjevala.

Zmotno je naziranje, da bi morala tožnica namesto tožbe zaradi vznemirjanja (t.i. negatorne tožbe) vložiti vindikacijsko (vrnitveno) tožbo. Vsebina zahtevka takšne tožbe je vrnitev individualno določene stvari. Okno, ki ga neupravičeno zaseda oziroma uporablja toženka, (v pravnem pomenu te besede) ne predstavlja stvari, zaradi česar že pojmovno ne moremo imeti opravka z odvzemom stari ampak zgolj vznemirjanjem (so)lastninske pravice na njej.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 30.9.2014 odločilo: - da je dolžna toženka opustiti rabo pritličnega okna, ki se nahaja v vhodni veži stavbe s številko 00 na nepremičnini z ID znakom 000 na naslovu ..., desno od vhodnih vrat (gledano od zunaj), kot izložbenega okna, in sicer tako da iz okna umakne vse dele razstavne vitrine (police, podstavke, razstavljeno blago), - da se toženki v prihodnje prepoveduje raba pritličnega okna, ki se nahaja v vhodni veži stavbe s številko 00 na nepremičnini z ID znakom 000 na naslovu ..., desno od vhodnih vrat (gledano od zunaj), kot izložbenega okna na način, da bi v njem nameščala in uporabljala razstavne vitrine (police, podstavke, razstavljeno blago), - da je dolžna toženka tožnici v 15 dneh plačati pravdne stroške v višini 1.219,23 EUR.

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da jo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (vse s stroškovno posledico). Oporeka zaključku sodišča prve stopnje, da Pogodba o skupnem nastopanju na javnem razpisu in medsebojnih razmerjih po izbiri najugodnejšega ponudnika z dne 23.12.2005 nima pravnih učinkov v delu, v katerem so se pogodbeniki dogovorili, da ima toženka pravico zastekliti pritlično okno na pročelju stavbe in ga uporabljati kot izložbeno okno. Sopogodbeniki so namreč v svojstvu kupcev skupno nastopali in na javnem razpisu za prodajo poslovno stanovanjske stavbe na ... kot najugodnejši ponudnik tudi uspeli. Podlaga za skupno nastopanje je bila navedena pogodba, s katero so se dogovorili o številnih medsebojnih razmerjih, med drugim o tem, da lastnik gostinskega lokala uporablja letni vrt, toženka pa da zastekli in uporablja prej omenjeno okno kot izložbeno okno. V primeru, da bodoči lastniki ne bi dali vnaprejšnjega soglasja za takšno obratovanje gostinskega lokala, potencialni kupec sploh ne bi sodeloval na javnem razpisu in do posla sploh ne bi moglo priti. Če bi obveljalo naziranje sodišča prve stopnje, so brez veljave tudi vsi dogovori z lastnikom gostinskega lokala, kar bi lahko pod vprašaj postavilo njegovo obratovanje. Ker tovrstnih problemov lastnik lokala nima, je jasno da dogovore v zvezi z obratovanjem le-tega vsi spoštujejo. V nadaljevanju poudarja, da je bila pogodba z dne 23.12.2005 obvezujoča za vse podpisnike, tretja oseba pa je v celoti vstopila v pravni položaj podpisnika. Pogodbene stranke, ki so sklenile pogodbo z dne 23.12.2005, so pravni predniki sedanjih lastnikov posameznih etažnih delov poslovne stanovanjske stavbe na S ..., in sicer tudi glede nastale obveznosti danega soglasja toženki, da zastekli okno na pročelju stavbe in ga uporablja kot izložbeno vitrino. Razlogovanje sodišča, da bi pogodba z dne 23.12.2005 v opisanem smislu lahko zavezovala le pogodbene stranke in še to pod pogojem, da bi kasneje vse in izključno le one na poslovno stanovanjski stavbi pridobile solastninsko pravico, je napačno. Sodišče je spregledalo dejstvo, da je prav na podlagi zadevne pogodbe začasno postal izključni lastnik zadevnega objekta M. K., ki je bil sopodpisnik pogodbe. Etažna lastnina za stavbo na ... še ni bila vzpostavljena. V postopku vzpostavitve etažne lastnine bodo sedanji etažni lastniki imeli možnost predhodno sklenjeni dogovor tudi formalno izpeljati s sklenitvijo pogodbe o medsebojnih razmerjih v smislu 116. člena SPZ (sicer bo morala toženka to pravico iztožiti). Vsebina obligacijskega razmerja je v tem, da se toženka odpoveduje solastništvu skupnih prostorov v stavbi v zameno za to, da zastekli okno na pročelju stavbe in ga uporablja kot izložbeno vitrino. Pogodba z dne 23.12.2005 tako predstavlja soglasje solastnikov stavbe z izvedenim posegom toženke, zaradi česar tožnica ni upravičena do pravnega varstva. Podrejeno poudarja, da je zadevno okno preuredila v izložbeno vitrino in da ga že od leta 2008 dalje uporablja - ga ima v izključni posesti. Zato bi morala tožnica (če trdi da slednja te pravice nima) vložiti lastninsko tožbo. S takšno tožbo bi morala zahtevati vrnitev okna v posest, odstranitev izložbene vitrine in opustitev vseh nadaljnjih posegov v njeno nepremičnino. Ker je tožnica vložila t.i. negatorno tožbo, je ta nesklepčna in bi jo sodišče moralo zavreči. 3. Tožnica je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe(1) natančno in v celoti pravilno pojasnilo, zakaj pogodba o skupnem nastopu na javnem razpisu in medsebojnih razmerjih po izbiri najugodnejšega ponudnika z dne 23.12.2005(2) (v nadaljevanju: pogodba z dne 23.12.2005), na katero se je sklicevala toženka(3), slednji napram tretjim (to je ostalim solastnikom nepremičnine oziroma večstanovanjske stavbe na naslovu ..., ki niso bili pogodbene stranke) ne daje pravne podlage (dovoljenja) za obravnavani poseg (vznemirjanje). Ob tem, da ni moč govoriti(4) o pogodbi, ki jo o medsebojnih razmerjih sklenejo etažni lastniki (v smislu 116. člena SPZ(5), tudi sicer ni bila zatrjevana (in še manj izkazana) kakršnakoli pravna podlaga, zaradi katere bi omenjena pogodba zavezovale sedanje solastnike(6) oziroma zaradi katere bi bili slednji pravni nasledniki tedanjih sopogodbenikov. Toženka se na takšno pravno nasledstvo sicer sklicuje, a za to ne poda nobenega prepričljivega (to je pravno upoštevnega) razloga(7).

6. Za pogodbena razmerja je značilno, da učinkujejo le inter partes oz. med samimi sopogodbeniki. Če ni v njej določeno kaj drugega ali če izhaja kaj drugega iz same njene narave, ima pogodba učinek tudi za univerzalne pravne naslednike pogodbenih strank (prvi in drugi odstavek 125. člena OZ(8). Da bi v konkretnem primeru do singularnega pravnega nasledstva pogodbenega razmerja oziroma obveznosti (konkretno omejitev lastninskih upravičenj, kot je bila v korist toženke dogovorjena v 10. točki II. člena pogodbe z dne 23.12.2005) na tretje osebe (to je solastnike, ki niso bili pogodbeniki) prišlo po splošnih principih obligacijskega prava(9) ali da bi le-te s takšno omejitvijo (svojih lastninskih upravičenj) soglašale, pa, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje,(10) ni toženka niti zatrjevala. Zgolj spričo okoliščine, da je bila pogodba z dne 23.12.2005 sklenjena zaradi nameravanega nakupa stavbe na naslovu ..., do takšnega pravnega nasledstva seveda ni prišlo. Ker o zatrjevanem pravnem nasledstvu ni moč govoriti, je povsem brezpredmetno pritožbeno sklicevanje na to, kaj vse je bilo v okviru pogodbe z dne 23.12.2005 dogovorjeno, nadalje kaj naj bi naziranje sodišča prve stopnje za te dogovore pomenilo, kot tudi poudarjanje, da dogovor v zvezi z obratovanjem gostinskega lokala vsi spoštujejo(11). Povsem enako velja za navajanje, da naj bi na podlagi pogodbe z dne 23.12.2005 začasno izključni lastnik objekta postal M. K.,(12) da etažna lastnina še ni bila vzpostavljena in da bodo imeli možnost sedanji lastniki dogovor z dne 23.12.2005 izpeljati s sklenitvijo pogodbe o medsebojnih razmerjih v smislu 116. člena SPZ. Kot je bilo poudarjeno, omenjena pogodba sedanjih solastnikov, ki niso bili njene stranke (pogodbeniki), ne zavezuje. Kaj pa se bodo (mogoče) enkrat v prihodnosti dogovorili,(13) pa je za odločitev v tem sporu nerelevantno.

7. Zmotno je tudi pritožbeno naziranje, da bi morala tožnica namesto tožbe zaradi vznemirjanja (t.i. negatorne tožbe)(14) vložiti vindikacijsko (vrnitveno) tožbo. Vsebina zahtevka takšne tožbe (glej 92. člen SPZ) je vrnitev individualno določene stvari. Okno, ki ga neupravičeno zaseda oziroma uporablja toženka, pa seveda (v pravnem pomenu te besede) ne predstavlja stvari,(15) zaradi česar že pojmovno ne moremo imeti opravka z odvzemom stvari ampak zgolj vznemirjanjem (so)lastninske pravice na njej.

8. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP(16). Zaradi neuspeha s pritožbo toženka sama trpi stroške nastale z njeno vložitvijo (1. odstavek 165. člena v zvezi z 1. odstavkom 154. člena ZPP). Tudi tožnica sama krije svoje stroške nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo, saj v njem podane navedbe niso v ničemer prispevale k predmetni odločitvi o toženkini pritožbi (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP).

(1) Glej predvsem 14. in nadaljnje točke obrazložitve

(2) priloga B3

(3) In sicer konkretno na določbo 10. točke II. člena omenjene pogodbe.

(4) Glej razloge podane v 14. in 16. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.

(5) Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002, s kasnejšimi spremembami

(6) Ki (tako kot tožnica) niso bili pogodbene stranke.

(7) Zgolj (pavšalno) vztrajanje, da je temu tako in da naj bi bilo stališče sodišča prve stopnje napačno, pa ne zadostuje.

(8) Obligacijski zakonik,Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami (v nadaljevanju OZ)

(9) Glej npr. v OZ urejene institute prenosa pogodbe ali pogodbe o prevzemu dolga.

(10) Glej 17. točko obrazložitve izpodbijane sodbe.

(11) Te navedbe (glede obratovanja gostinskega lokala) tudi sicer (prvenstveno) predstavljajo nedopustno novoto.

(12) Ta trditev je po svoji vsebini tudi sicer (v najboljšem primeru) nenatančna. M. K. zgolj na podlagi pogodbe z dne 23.12.2005 nikakor ni mogel postati (začasni) izključni lastnik stavbe (ta pogodba zaradi svoje narave ni predstavljala niti temelja za prehod izključne lastninske pravice, kaj šele, da bi ta prešla zgolj na podlagi nje same).

(13) Kar enako velja tudi za morebitni dogovor/pogodbo v smislu določbe 116. člena SPZ.

(14) Glej 99. v zvezi s 100. členom SPZ.

(15) Gre zgolj za sestavino le-te (16. člen SPZ).

(16) Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.