Up-94/99

7.5.2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., B. B. in C. C., ki jih zastopajo dr. Č. Č., D. D. in E. E., odvetniki v Ž. na seji senata dne 7. maja 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A., B. B. in C. C. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1404/98 z dne 17. 2. 1999 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. II P 155/98 z dne 6. 5. 1998 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Sodišče je v sporu zaradi motenja posesti ugotovilo, da je prvi pritožnik (tedaj toženec) motil posest stanovanjske hiše tožnika, in mu naložilo, naj vrne odvzeto posest tako, da se iz hiše izseli in jo izprazni od ljudi in stvari. V ustavni pritožbi pritožniki navajajo, da so bile kršene vse človekove pravice in svoboščine. Navajajo, da drugi in tretji pritožnik nista bila tožena, čeprav stanujeta v sporni hiši. Menijo, da ni sprejemljivo, da sodišče tretji osebi nalaga, naj hišo" izprazni od ljudi." Ker nista imela možnosti nastopiti na sodišču, sodba pa se nanaša tudi nanju, naj bi bila prekršena pravica do enakosti pred zakonom. Kršena naj bi bila tudi pravica do človekovega dostojanstva po 27. členu Ustave, prav tako tudi pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave, pravica do varstva zasebnosti po 35. členu Ustave ter pravica do nedotakljivosti stanovanja po 36. členu Ustave. Pravice prvega pritožnika pa naj bi bile kršene s tem, ker naj bi ga sodišče sililo k protiustavnemu ravnanju - da hišo "izprazni" od žene in sina.

2.V skladu s prvim odstavkom 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanu ZUstS) je ustavno pritožbo mogoče vložiti, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Ta procesna predpostavka ne pomeni le, da mora pritožnik že pred vložitvijo ustavne pritožbe vložiti pritožbo in druga dopustna pravna sredstva, pač pa tudi, da mora pravna sredstva izčrpati po vsebini. To pomeni, da mora že v teh pravnih sredstvih uveljavljati tiste kršitve, na katere se nato sklicuje v ustavni pritožbi. V zvezi s prvim pritožnikom ustavna pritožba izpostavlja le problematiko izreka sodne odločbe, ki mu nalaga, da hišo "izprazni od ljudi". Vendar pa je treba upoštevati, da je takšno odločitev sprejelo že sodišče prve stopnje. V skladu z zahtevo, da mora vlagatelj ustavne pritožbe pravna sredstva izčrpati tudi po vsebini, bi pritožnik zato moral že v pritožbi proti sklepu sodišča prve stopnje uveljavljati domnevne kršitve, do katerih naj bi prišlo zaradi navedene odločitve. Ker tega ni storil, ni po vsebini izčrpal pravnih sredstev, zato njegova ustavna pritožba ni dopustna.

3.Tudi drugi in tretji pritožnik nista izpolnila procesne predpostavke izčrpanosti pravnih sredstev, vendar iz drugega razloga, kot je podan pri prvem pritožniku. Drugi in tretji pritožnik namreč nista bila stranki v postopku, v katerem je bila izdana izpodbijana sodna odločba. Iz njunih navedb v ustavni pritožbi pa izhaja, da sama ocenjujeta, da se nanju razteza pravni učinek izpodbijane pravnomočne sodbe, izdane v postopku, v katerem nista imela možnosti sodelovati. V teh okoliščinah pa bi lahko šlo za primer, v katerem bi lahko učinkovito pravno sredstvo predstavljal predlog za obnovo postopka po 421. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in naslednji - ZPP77), zato gre za poseben primer, v katerem je pred vložitvijo ustavne pritožbe potrebno izčrpati tudi navedeno pravno sredstvo.

4.Ustavnemu sodišču se pri tem ni treba opredeljevati do vprašanj, ali se izpodbijana sodna odločba nanaša tudi na drugega in tretjega pritožnika, ali pritožnika resnično nista vedela za tek postopka ter ali bi takšna razširitev subjektivnih učinkov sodne odločbe lahko bila pravno sporna. Zadošča ugotovitev, da se po mnenju drugega in tretjega pritožnika izpodbijana sodna odločba neposredno nanaša tudi nanju. Če pa mislita tako, bi v skladu z navedenim morala pred vložitvijo ustavne pritožbe poskušati domnevno kršitev odpraviti s pravnim sredstvom obnove postopka.

5.Ker ustavna pritožba ni dopustna, jo je treba zavreči.

6.Senat Ustavnega sodišče je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude in člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam- Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude