Jedro

Iz veljavnih predpisov nedvoumno izhaja, da napotnice, potem ko je ta pravilno izpolnjena in popolna ter vrnjena službi za brezplačno pravno pomoč, ni več mogoče dopolnjevati oz. zahtevati povračila stroškov postopka za dejanja, ki so bila izvršena po vračilu napotnice in ki jih izvajalec brezplačne pravne pomoči v napotnici ni priglasil.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek tožnika za povračilo stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti zavrnil predlog tožnika - odvetnika z dne 14. 10. 2009 in z dne 20. 10. 2009 za izplačilo nadaljnjih stroškov zastopanja v zadevi. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je organ za brezplačno pravno pomoč z odločbo opr. št. Bpp 135/2006-3 z dne 6. 4. 2006 tožnika določil za nudenje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) prosilcu A.A. Tožnik je po opravljenih dejanjih v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. P 125/2006 dne 18. 9. 2009 službi za brezplačno pravno pomoč vrnil napotnico s stroškovnikoma in pri tem zaznamoval stroške za opravljena dejanja. Stroške in nagrado je organ za brezplačno pravno pomoč odvetniku odmeril s sklepom z dne 7. 10. 2009. Dne 14. 10. 2009 in nato še dne 20. 10. 2009 pa je tožnik službi za brezplačno pravno pomoč predložil dva nova stroškovnika, v katerih je zaznamoval stroške, ki so nastali v tej pravni zadevi po izdaji sodbe in po plačilu stroškov odvetniku (stroške za sestavo predloga za dopolnitev sodbe, za sestavo pritožbe, za pregled drugostopenjske odločbe in za sestavo odgovora na pritožbo). Kot s tem v zvezi pojasnjuje upravni organ, je po 40. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS, št. 96/2004 in nasl.; v nadaljevanju: ZBPP) upravičenec napotnico dolžan vrniti po končani opravi storitev pravne pomoči takoj, ko so napotnici priloženi vsi stroškovniki in potrdila o oprostitvi plačila stroškov postopka. Namesto upravičenca pa lahko napotnico vrne strokovni službi tudi oseba ali organ, ki je izvajal pravno pomoč, in sicer v roku 8 dni od dneva, ko je bila napotnica popolna, saj v nasprotnem primeru ni upravičen do plačila storitev BPP. Tožnik je zato s tem, ko je službi za brezplačno pravno pomoč dne 1. 7. 2009 vrnil izpolnjeno napotnico s priloženima stroškovnikoma na podlagi izdane odločbe o odobritvi BPP, izčrpal pravico do plačila v tej zadevi. Po drugem odstavku 40. člena ZBPP se namreč napotnica s priloženimi stroškovniki za opravljena dejanja pravne pomoči in s potrdili sodišča oziroma drugega organa ali osebe o oprostitvi plačila stroškov postopka vrne strokovni službi za brezplačno pravno pomoč zaradi obračuna porabljenih stroškov, brez napotnice pa takšen obračun ni mogoč. Kot izhaja iz 14. točke napotnice, pa je upravičenec do BPP s podpisom napotnice pred vrnitvijo napotnice službi za brezplačno pravno pomoč potrdil, da so bile storitve BPP opravljene v obsegu, kot izhaja iz napotnice in da je torej seznanjen, da bo napotnica vrnjena in se je s tem tudi strinjal. S strani upravičenca in izvajalca podpisana in službi za brezplačno pravno pomoč vrnjena napotnica pomeni, da sta tako upravičenec kot tudi izvajalec BPP soglasna, da zastopanje po odločbi, s katero je bila upravičencu odobrena BPP, preneha. Po vrnitvi napotnice nastali stroški zastopanja so tako stvar njunega pogodbenega razmerja. Glede na navedeno je bilo po mnenju organa za brezplačno pravno pomoč treba priglašene stroške tožnika zavrniti.

Tožnik v tožbi izpodbijani odločitvi nasprotuje in navaja, da je organ za brezplačno pravno pomoč pri izdaji izpodbijanega sklepa napačno uporabil določbe ZBPP. Določba drugega odstavka 40. člena ZBPP se namreč uporablja tudi v primeru, ko je bil odvetnik pooblaščen za izvajanje pravne pomoči tudi po izdaji prvostopne odločbe. Vračilo napotnice zato ne pomeni, da sta se izvajalec storitve BPP in upravičenec strinjala, da upravičencu odobrena BPP preneha. Take domneve namreč ZBPP ne določa, takšen zaključek pa je tudi v nasprotju z namenom, ki ga zasleduje ZBPP. Kot pojasnjuje tožnik, sodišče v obravnavani zadevi zaradi sodnih počitnic sodbe ni izdalo več mesecev, zaradi česar je bila napotnica z obračunom nastalih stroškov vred vrnjena še pred njeno izdajo. Sodišče v zadevi tudi ni odločilo o tožbenem zahtevku v celoti, zaradi česar je bil vložen predlog za izdajo dopolnilne sodbe. Kot poudarja tožnik, ZBPP ne določa, da povračila stroškov ni mogoče zahtevati večkrat. Napotnica v času vračila še ni bila popolna, saj je bil tožnik pooblaščen za zastopanje upravičenca tudi v nadaljevanju pravdnega postopka. Sodišče je že večkrat poudarilo, da postane napotnica, katere vračilo je naloženo upravičencu, popolna šele s predložitvijo vseh stroškovnikov. Ker je bila v obravnavani zadevi vložena pritožba nasprotne stranke, napotnica, ki ji niso bili priloženi vsi stroškovniki, še ni mogla postati popolna, kar pomeni, da je odločba toženke preuranjena. Vračilo napotnice vpliva samo na pravico do plačila, ne pa tudi na veljavnost zastopanja. Tako je zmoten zaključek toženke, da je z vračilom napotnice doseženo soglasje upravičenca in izvajalca storitve, da zastopanje po odločbi, s katero je bila upravičencu dodeljena BPP, preneha. Pooblastilno razmerje med upravičencem in izvajalcem namreč preneha le na podlagi odpovedi ali preklica pooblastilnega razmerja. Tožnik je upravičen do plačila vseh stroškov BPP tudi zato, ker v obravnavani zadevi napotnice ni bil dolžan vrniti tožnik, pač pa upravičenec do BPP. Tako namreč izhaja iz sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. I Up 276/2005 z dne 31. 3. 2005 ter iz sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U 468/2005 z dne 5. 6. 2007. Glede na obrazloženo tožnik sodišču predlaga, da njegovi tožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi oz. odpravi in odloči, da se tožniku povrnejo nadaljnji stroški postopka, kot izhajajo ti iz naknadno predloženih stroškovnikov z dne 14. 10. 2009 in z dne 20. 10. 2009. Zahteva pa tudi povračilo stroškov postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

Za odločitev v zadevi je pomembno vprašanje, ali je tožnik, ki je bil pooblaščen za izvajanje BPP, upravičen tudi do povračila stroškov pravdnega postopka, ki so nastali po tem, ko je organu za BPP že vrnil napotnici in jima tudi priložil stroškovnika za dotlej opravljena dejanja pravne pomoči. Bistvenega pomena je torej odgovoriti na vprašanje, ali lahko izvajalec BPP zahteva vračilo stroškov za dejanja pravne pomoči, ki jih v napotnici ni navedel, saj ta dejanja v času vračila napotnice še niso bila opravljena.

Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je bil tožnik z odločbo Organa za BPP Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr. št. BPP 135/2006-3 z dne 6. 4. 2006 določen za pravno svetovanje in zastopanje A.A. (upravičenca do BPP) v pravdah, sproženih na podlagi sklepov Okrajnega sodišča v Lendavi opr. št. D 206/2004-31 in opr. št. D 201/2003-109. Na podlagi omenjene odločbe sta bili tožniku (za vsak pravdni postopek posebej) izdani dve napotnici, ki ju je tožnik strokovni službi za BPP vrnil dne 1. 7. 2009, to je še pred zaključkom pravdnih postopkov na prvi stopnji. V napotnicah, ki sta jima bila priložena tudi stroškovnika, je tožnik zahteval povračilo stroškov pravdnih postopkov, ki so nastali do dneva vračila napotnic. Po izdaji sklepa opr. št. BPP 135/2006-15 z dne 7. 10. 2009, s katerim so bili tožniku odmerjeni stroški BPP, pa je tožnik organu za BPP predložil dodatna stroškovnika, s katerima je uveljavljal plačilo stroškov tudi za pravna dejanja, ki so bila izvedena po vračilu napotnic.

Od dneva začetka uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS, št. 23/2008; v nadaljevanju: ZBPP-B), to je od dne 1. 9. 2008 dalje (39. člen ZBPP-B), je dolžan izpolnjeno napotnico z vsemi prilogami vred po končani opravi storitve pravne pomoči organu za BPP vrniti izvajalec BPP (prvi odstavek 40. člena ZBPP). V napotnici je dolžan izvajalec BPP med drugim navesti obseg in datum opravljenih dejanj BPP, določno pa je dolžan navesti tudi stroške za opravljene storitve BPP z navedbo posameznih zneskov. Napotnica mora obvezno vsebovati tudi podpis upravičenca do BPP, s katerim ta potrdi, da so bile storitve BPP opravljene v obsegu, kot izhaja to iz napotnice. Izvajalec pravne pomoči pa je dolžan napotnici priložiti tudi stroškovnike za opravljena dejanja pravne pomoči (drugi odstavek 40. člena ZBPP).

Iz navedenih predpisov po presoji sodišča nedvoumno izhaja, da napotnice, potem ko je ta pravilno izpolnjena in popolna ter vrnjena službi za BPP, ni več mogoče dopolnjevati oz. zahtevati povračila stroškov postopka za dejanja, ki so bila izvršena po vračilu napotnice in ki jih izvajalec BPP v napotnici ni priglasil. Namen prvega odstavka 40. člena ZBPP, ki določa, da je treba napotnico vrniti po zaključeni BPP storitvi, je namreč v tem, da se v napotnici ob soglasju tako upravičenca kot tudi izvajalca BPP dokončno opredeli obseg opravljene BPP, kar je podlaga za obračun stroškov in za izplačilo nagrade odvetniku. S podpisom in vračilom popolne napotnice torej upravičenec in izvajalec BPP organu za BPP skladno z določbo prvega odstavka 40. člena ZBPP sporočita, da je storitev BPP končana in da so podani pogoji za obračun in izplačilo stroškov BPP. Navedeno velja tudi v primeru, kakršen je obravnavani, ko je bila BPP upravičencu odobrena tudi za morebitno nadaljevanje pravdnega postopka na drugi stopnji. Od upravičenca je namreč odvisno, ali bo odobreno BPP izkoristil v celoti (do konca postopka, za katerega mu je bila BPP dodeljena) ali le deloma (to je le do določene faze postopka). Za nepopolno pa bi bilo mogoče napotnico šteti le tedaj, ko le-tej izvajalec BPP ne bi priložil nobenega stroškovnika (oz. morebitnega potrdila o oprostitvi plačila stroškov postopka). Ker je v obravnavani zadevi izvajalec BPP, katerega dolžnost je bila vrniti napotnici, brez kakršnegakoli dodatnega pojasnila oz. opombe napotnicama priložil stroškovnika za dotlej opravljena dejanja, je upravni organ po presoji sodišča na podlagi prvega odstavka 40. člena ZBPP utemeljeno sklepal, da je storitev BPP opravljena oz. da upravičenec do BPP, ki je napotnici tudi podpisal, BPP ne želi več koristiti. Plačilo kasneje nastalih in priglašenih stroškov postopka je zato organ za BPP pravilno zavrnil. Ker je bil torej postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, sklep pa je po presoji sodišča tudi pravilen in na zakonu utemeljen, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. l. RS, št. 105/2006, 62/2010; v nadaljevanju: ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki 2 izreka: Zahtevek tožnika za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.