Jedro

Zgolj dejstvo, da je zakonec skupni lastnik premoženja ali solastnik na posameznih stvareh skupnega premoženja za ugotovitev njegove preskrbljenosti ne zadošča. Za ugoditev preživninskemu zahtevku je bistvena ugotovitev, ali ima zakonec možnost to premoženje izkoriščati ali ne. Če se z njim brez lastne krivde ne more preživljati, je to eden od razlogov za njegovo nepreskrbljenost.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica upravičena do preživnine na podlagi 81. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih(1) in zato v celoti ugodilo njenemu zahtevku ter tožniku naložilo, da je dolžan tožnici plačevati 250,38 EUR mesečne preživnine.

2. Sodišče druge stopnje je v celoti zavrnilo pritožbo toženca in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta

3. Zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo je toženec vložil pravočasno revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se reviziji ugodi ter izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijanih sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Trdi, da je storjena bistvena kršitev postopka, ker odločitev drugostopenjskega sodišča nima razlogov o odločitvi, oziroma zavrnitvi pritožbenih navedb. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče nepravilno zavrnilo vpogled v spis Okrožnega sodišča v Murski Soboti, pri katerem se rešujejo premoženjska razmerja pravdnih strank. V pritožbi je zaradi strojepisne napake revident resda navedel napačno opravilno številko spisa, vendar je bila navedena tudi vsebinska opredelitev predmetnega spisa. O navedbah revidenta, da tožnica razpolaga s premoženjem, pa drugostopenjsko sodišče ni zavzelo stališča in se do navedenega ni opredelilo. Nadalje navaja, da se je prvostopenjsko sodišče ukvarjalo zgolj z vprašanjem kakšne so potrebe tožnice, delno pa tudi z vprašanjem njene zaposlitve, nič pa se ni ukvarjalo z obstojem ostalih sredstev za preživljanje, ki tudi predstavljajo pogoj za dodelitev preživnine. Tudi do teh pritožbenih navedb se drugostopenjsko sodišče ni opredelilo. Sodišču prve stopnje očita storitev bistvene kršitve postopka, saj so razlogi sodbe v nasprotju z izvedenimi dokazi. Na zadnji glavni obravnavi je tožnica sama povedala, da je od 1. 5. 2008 zaposlena preko javnih del, sodišče pa navedenega ni upoštevalo. Revident v reviziji še poudarja, da je že med postopkom navajal, da ima tožnica premoženje, iz katerega lahko pridobiva mesečne prihodke. Vpogled v pravdni spis opr. št. P 48/2006 Okrožnega sodišča v Murski Soboti, bi potrdil obstoj in obseg tožničinega premoženja. Rešitev te pravdne zadeve je po revidentovem mnenju predhodno vprašanje v tej zadevi. Revident še dodaja, da se v podobnih primerih prisojajo znatno nižje preživnine in se sodišče prve stopnje ni zadostno ukvarjalo z vprašanjem, zakaj je bila tožnica brez zaposlitve in ni upoštevalo vseh priložnostnih del, katere je tožnica opravljala v okviru aktivne politike zaposlovanja. Nenazadnje revident še navaja, da tožnica ni upravičena do preživnine tudi iz razloga, ker se je tako moralno kot tudi kazensko pregrešila zoper toženca, saj je skupno premoženje na nedovoljen in nepošten način prepisala na ime svoje matere ter ga prodala.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ta pa nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Določba 81. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa pogoja za nastop preživninske upravičenosti razvezanega zakonca, in sicer da zakonec nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. Preživnina se nato določi glede na potrebe upravičenca in zmožnosti preživninskega zavezanca (82.a člen istega zakona). Revizija ima prav v delu, ko navaja, da ZZZDR določa kumulativno izpolnitev obeh v 81. členu določenih pogojev, torej da je poleg dejstva, da se upravičenec brez svoje krivde ne more zaposliti oziroma ni zaposlen, potrebno upoštevati tudi vse (druge) vire premoženja, s katerimi (lahko) razpolaga preživninska upravičenka. Vendar pa je zmotno stališče revizije, da že zaradi samega obstoja skupnega premoženja, ki je med pravdnima stranka še v fazi ugotovitve in določitve, tožnica že razpolaga z viri premoženja in tako ni upravičena do preživnine. Zgolj dejstvo, da je zakonec skupni lastnik premoženja ali solastnik na posameznih stvareh skupnega premoženja za ugotovitev njegove preskrbljenosti ne zadošča. Za ugoditev preživninskemu zahtevku je bistvena ugotovitev, ali ima zakonec možnost to premoženje izkoriščati ali ne. Če se z njim brez lastne krivde ne more preživljati, je to eden od razlogov za njegovo nepreskrbljenost(2).

7. Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta pravilni odločitvi sodišč druge in prve stopnje, saj je revident v postopku navajal le, da tožnica ima premoženje in za dokaz predlagal vpogled v spis P 48/2006. Revizijsko sodišče pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki je tak dokazni predlog zavrnilo, saj zgolj vpogled v spis, v katerem se ugotavlja obseg in deleža na skupnem premoženju pravdnih strank, ne dokazuje tudi tožničine zmožnosti razpolaganja s tem premoženjem.

8. Neutemeljen je revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev postopka, in sicer da se ni opredelilo do podanih pritožbenih navedb glede zavrnitve dokaznega predloga vpogleda v spis. Revizijsko sodišče pojasnjuje, da ta pritožbeni razlog revidenta predstavlja kršitev postopka, katero mora stranka izrecno uveljavljati. Revident priznava, da je v pritožbi navedel napačno opravilno številko spisa, in sicer št. P 257/2005, v katerega je prvostopenjsko sodišče vpogledalo. Revizijsko sodišče zavrača ta očitek revidenta, saj se je sodišče druge stopnje opredelilo do vseh njegovih odločilnih pritožbenih navedb, tudi do vpogleda v spis P 257/2005 in mu zato ni moč očitati, da v tem delu drugostopenjska sodba ne vsebuje razlogov. Revizijsko sodišče še pojasnjuje, da sodišču ni mogoče očitati bistvene kršitve določb pravdnega postopka, če sledi in odgovarja na navedbe stranke, ki jih stranka kasneje opredeli kot zmotne.

9. Neutemeljena je revizija tudi v delu, kjer izpodbija odločitev o višini preživnine. Ta se določa individualno, v vsakem konkretnem primeru posebej in je odvisna od potreb preživninskega upravičenca in zmožnosti preživninskega zavezanca. Te ugotovitve so prestale drugostopenjski preizkus in je revizijsko sodišče nanje vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku(3)). Enako tudi revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Revizijsko sodišče se zato ni ukvarjalo z revizijskimi trditvami, da se sodišče prve stopnje ni dovolj ukvarjalo z vprašanjem, zakaj je tožnica bila brez zaposlitve in ni upoštevalo vseh priložnostnih del, katere je tožnica opravljala v okviru aktivne politike zaposlovanja.

10. Revizijsko sodišče zavrača tudi revidentove navedbe, da so razlogi sodbe v nasprotju z izvedenimi dokazi. Prvostopenjska sodba v prvem odstavku na 4. strani upošteva tožničino izpovedbo o zaposlitvi v okviru aktivne politike zaposlovanja, zato je neutemeljen očitek revidenta, da je sodba obremenjena s to bistveno kršitvijo postopka.

11. Uveljavljana revizijska razloga nista podana in je zato je sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

12. Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP.

Op. št. (1): Uradno prečiščeno besedilo Ur. List RS 69/2004, v nadaljevanju ZZZDR Op. št. (2): Primerjaj odločbo VSRS II Ips 804/94. Op. št. (3): Ur. list RS št. 73/2007-UB in št. 45/2008