Jedro

Upoštevaje začetek veljavnosti novele ZIZ-L (25. 3. 2018), s katero je bila uzakonjena določba tretjega odstavka 42. člena ZIZ, sodišče ne bi smelo presojati pravočasnosti predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, oziroma bi že glede na predhodne in končne določbe novele ZIZ-L moralo šteti, da je bil ta dolžnikov predlog podan pravočasno.

V primeru poskusa vročitve sodnega pisanja s fikcijo po 142. členu ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) se lahko vročitev pravno veljavno opravi le na naslovu strankinega dejanskega prebivališča. Temelj za nastanek izterjevane obveznosti in vprašanje lastništva stanovanja na naslovu vročanja nista okoliščini, ki bi bili pomembni za presojo (ne)pravilnosti vročitve sodnega pisanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu (to je v 1. točki in v naložitvenem delu 2. točke izreka) potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Upnik je dolžan dolžniku povrniti 171,35 EUR stroškov odgovora na pritožbo v 8 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi (1. točka izreka) ter upniku naložilo, da je dolžan povrniti dolžniku izvršilne stroške v znesku 195,83 EUR v 8 dneh, v delu, ki presega znesek priznanih stroškov, pa je zahtevo dolžnika z dne 5. 4. 2018 zavrnilo (2. točka izreka).

2. Upnik je zoper ta sklep po pooblaščencu vložil pravočasno pritožbo. Izjavlja, da sklep izpodbija v celoti, in sicer zaradi bistvenih kršitev določb postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ter zaradi napačne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep razveljavi in dolžnikov predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti zavrže ter dolžniku naloži, da mora upniku povrniti že priglašene stroške postopka skupaj s stroški pritožbe. Opozarja, da je dolžnikov dne 5. 4. 2018 vloženi predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi podan prepozno in bi ga sodišče prve stopnje že iz tega razloga moralo zavreči, saj se je dolžnik s sklepom o izvršbi seznanil najkasneje 1. 3. 2018, ko je prejel sklep o ustavitvi izvršilnega postopka z dne 16. 2. 2018. Najkasneje tedaj je namreč za dolžnika začel teči zakonski rok 30 dni za podajo predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi (tretji odstavek 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), ki se je tako iztekel 31. 3. 2018. Ne glede na navedeno pa se je dolžnik s sklepom o izvršbi dejansko seznanil že pred 1. 3. 2018, saj so mu bila od 13. 2. do 15. 2. 2018 s transakcijskega računa odvzeta denarna sredstva. O tem, da so bila navedena dolžnikova sredstva prenesena na upnikov račun po sklepu o izvršbi, dokazuje tudi v februarju 2018 opravljen razgovor dolžnika s predstavniki upnika, kjer je bila dolžniku obrazložena predmetna izvršilna zadeva. Vse navedeno z gotovostjo potrjuje, da se je dolžnik s sklepom o izvršbi dejansko seznanil že v drugi polovici februarja 2018. Te navedbe potrjuje tudi obrazložitev izpodbijanega sklepa na koncu tretjega odstavka na 2. strani o preteku 34 dni od prejema sklepa o ustavitvi postopka do vložitve predloga. Gre za razlog o odločilnem dejstvu, ki je nejasen oziroma v nasprotju z zaključkom o pravočasnosti predloga. Nadalje opozarja, da je bila vročitev sklepa o izvršbi dolžniku opravljena v skladu z zakonom. Poudarja, da se je dolg nanašal na neplačane obveznosti za dolžnikovo stanovanje na naslovu Cesta 1. Sklep o izvršbi je bil torej dolžniku vročen na naslov njegovega lastnega stanovanja in če ga pravočasno ni dvignil, je za to kriv sam. Kot je potrdila zaslišana priča A. A., je bilo z dolžnikom dogovorjeno zgolj, da se mu na naslov Cesta 2 pošiljajo računi in opomini, ne pa tudi sodna pisanja. Iz tega razloga je bila dolžniku opravljena vročitev sklepa o izvršbi v skladu z drugim odstavkom 139. člena ZPP. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo v celoti prereka pritožbene navedbe. Opozarja, da je upnikov v pritožbi podan ugovor prepozno vloženega predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi prepozen ter da je upnik glede tega prekludiran. To zatrjevanje bi bil upnik namreč dolžan podati že v odgovoru na predlog ali najkasneje na naroku dne 28. 9. 2018. Sam trdi, da je predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi podal pravočasno, in sicer znotraj zakonsko določenega roka 30 dni od seznanitve z izdano sodno odločbo. Nasprotuje pritožbeni navedbi, da se je s sklepom o izvršbi seznanil 1. 3. 2018, ko mu je bil vročen sklep o ustavitvi postopka, kajti vročitev navedenega sklepa ne pomeni, da se je s tem seznanil tudi s sklepom o izvršbi. Poudarja, da do 1. 3. 2018 sklepa o izvršbi ni prejel in da tudi po prejemu sklepa o ustavitvi ni razpolagal s kakršnimikoli bistvenimi podatki o izvršbi. Trdi, da način, kot ga navaja upnik, ne predstavlja dejanske seznanitve s sklepom o izvršbi. Meni, da je treba seznanitev v smislu določbe tretjega odstavka 42. člena ZIZ razlagati tudi v prid šibkejše stranke, torej njega. Pojasnjuje, da je sicer okoli 8. 3. 2018 prejel bančni izpisek transakcijskega računa, s katerega so mu bila trgana denarna sredstva, da pa iz samega izpiska ne izhajajo podatki ali vsebina sklepa o izvršbi. Po prejemu bančnega izpiska je pri upniku sam iskal informacije v zvezi z odtegnjenimi sredstvi. Prereka upnikove navedbe o tem, da mu je bil sklep o izvršbi vročen pravilno. Sodno pisanje je bilo namreč nepravilno poslano na naslov Cesta 1, kjer ne prebiva in ta naslov ne predstavlja njegovega naslova za vročenje. Da je upnik vedel za pravilen naslov dolžnika, kjer dejansko prebiva, izhaja tudi iz izpovedbe priče A. A. Upnik je torej navedel napačen dolžnikov naslov, čeprav je razpolagal s pravilnim. Pravno bistveno je edino, da mu sklep o izvršbi ni bil vročen na pravilen naslov, zaradi česar s sklepom in njegovo vsebino ni bil seznanjen, v posledici pa mu je bila kratena pravica do ugovora. Meni še, da je sodišče v celoti kritično ocenilo vse izvedene dokaze in se do njih pravilno opredelilo. Višjemu sodišču predlaga, naj pritožbo v celoti zavrne kot neutemeljeno in upnika zaveže plačati stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upoštevaje pravni interes upnika za pritožbo zoper izpodbijani sklep, vsebino pritožbe in uvodni predlog za sprejem odločitve o pritožbi, je višje sodišče štelo, da upnik sklep izpodbija le v 1. točki izreka in v naložitvenem delu 2. točke izreka (medtem ko se v zavrnilnem delu 2. točke izreka, ki predstavlja zanj ugodno odločitev, ne pritožuje), ter sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava le v navedenem delu (prvi in drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

6. Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita absolutni bistveni kršitvi določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer v zvezi z očitano kršitvijo postopka iz 15. točke ne poda nobene obrazložitve niti takšne kršitve ni zaznalo višje sodišče, glede očitane kršitve postopka iz 14. točke pa gre ugotoviti, da pri oceni pravočasnosti predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi ne gre za nejasne ali nasprotujoče si razloge o odločilnem dejstvu. Upoštevaje začetek veljavnosti novele ZIZ-L (25. 3. 2018), s katero je bila uzakonjena določba tretjega odstavka 42. člena ZIZ, namreč sodišče prve stopnje v konkretnem primeru sploh ne bi smelo presojati pravočasnosti predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, oziroma bi že glede na predhodne in končne določbe novele ZIZ-L moralo šteti, da je bil navedeni dolžnikov predlog dne 5. 4. 2018 podan pravočasno (primerjaj prehodne in končne določbe od 70. do vključno 77. člena novele ZIZ-L, ki ne vsebujejo posebnega določila glede začetka uporabe določbe tretjega odstavka 42. člena ZIZ, kar pomeni, da ta določba glede na splošno prepoved povratne veljave pravnih aktov v 155. členu Ustave RS - URS, ne more imeti učinka za nazaj, to je za čas pred 25. 3. 2018).

7. Glede na navedeno so tudi vse nadaljnje pritožbene navedbe o nepravočasnosti predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi (vključno z argumenti glede dolžnikove dejanske seznanitve s sklepom o izvršbi in glede njegovega prejema sklepa o ustavitvi postopka) za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve pravno nepomembne. Pa tudi sicer te pritožbene navedbe, kot v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja dolžnik, predstavljajo nedopustne pritožbene novote, kajti upnik jih v tem postopku prvič uveljavlja šele v pritožbi, medtem ko ga v odgovoru na predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi ter na naroku dne 28. 9. 2018 pravočasnost tega dolžnikovega predloga ni motila.

8. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek glede zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno zaključilo, da sklep o izvršbi ni postal pravnomočen in izvršljiv, saj dolžniku na naslovu Cesta 1 ni bil pravilno vročen, ker na tem naslovu v času vročanja dejansko ni prebival (temveč je prebival na naslovu Cesta 2). Navedeno pravno pomembno dejstvo je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi izpovedbe dolžnika in priče A. A., tej ugotovitvi pa tudi upnik v pritožbi ne oporeka, kar je bistveno za predmetno odločitev.

9. Pritožbeno poudarjanje, da se izterjevani dolg nanaša na neplačane obveznosti za dolžnikovo stanovanje na naslovu Cesta 1, ni pravno pomembno. Kot bistveno gre v konkretnem primeru izpostaviti, da je šlo za poskus vročitve sodnega pisanja s fikcijo po 142. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (glej obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi sklepa o izvršbi), v takšnem primeru pa se lahko vročitev pravno veljavno opravi le na naslovu strankinega dejanskega prebivališča. Temelj za nastanek izterjevane obveznosti in vprašanje lastništva stanovanja na naslovu vročanja tako nista okoliščini, ki bi bili pomembni za presojo (ne)pravilnosti vročitve sodnega pisanja. Enako velja za pritožbeno sklicevanje na izpovedbo priče A. A. glede dolžnikovega dogovora z upnikom, da se mu na naslov Cesta 2 pošiljajo računi in opomini, ne pa tudi sodna pisanja. Na podlagi navedenih okoliščin ni mogoče zaključiti, da je bila dolžniku vročitev sklepa o izvršbi na naslovu Cesta 1, kjer dejansko ni prebival, opravljena zakonito.

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter petega in šestega odstavka 38. člena ZIZ. Dolžnik je za razliko od upnika v pritožbenem postopku uspel, zaradi česar stroški upnika s pritožbo niso bili potrebni za predmetno izvršbo, medtem ko je dolžnik v odgovoru na pritožbo pravilno opozoril na več dejanskih okoliščin in pravnih stališč, relevantnih za konkretni primer, s čimer je pripomogel k rešitvi pritožbe. V skladu z Odvetniško tarifo - OT, je višje sodišče dolžniku priznalo 300 točk nagrade za sestavo odgovora na pritožbo (po 6. točki Tarifne številke 27 v zvezi s 1. točko Tarifne številke 18 OT, saj gre za izvršilni postopek), 2 % materialnih stroškov (po drugem in tretjem odstavku 11. člena OT) in 22 % DDV na odvetniško storitev in stroške (po drugem odstavku 2. člena OT). Ob upoštevanju, da vrednost točke znaša 0,459 EUR (prvi odstavek 13. člena OT), seštevek dolžniku priznanih stroškov odgovora na pritožbo znaša 171,35 EUR. Priglašenih nagrad za storitvi "posvet s stranko" (50 točk) in "pregled listin" (100 točk) višje sodišče dolžniku ni priznalo, saj ne gre za samostojni storitvi, ki ne bi bili vključeni v že priznani nagradi za sestavo odgovora na pritožbo (v skladu s Tarifno številko 39 OT). Priznane stroške odgovora na pritožbo je upnik upoštevaje postavljeni obrestni zahtevek dolžniku dolžan povrniti v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno plačilo.