Jedro

Upoštevaje določbo sedmega odstavka 301. člena ZFPPIPP je v razmerju do tožene stranke prenehala le tista tožničina terjatev, ki je bila v stečajnem postopku prerekana, ne pa tudi tista (oz. tiste), ki je bila priznana. Ker je bila prerekana le tožničina terjatev iz naslova premalo izplačane plače, je potrebno zavrniti le ta tožbeni zahtevek. V preostalem delu, ki se nanaša na tožničine terjatve, ki so bile v stečajnem postopku dokončno priznane, to so terjatve iz naslova regresa in odpravnine, pa je potrebno tožbo zavreči upoštevaje osmi odstavek 301. člena ZFPPIPP (v povezavi s prvim odstavkom 274. člena ZPP), saj je prenehala njena pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje se razveljavi v delu III. točke izreka in se v tem delu zavrže tožba, ki se nanaša na plačilo: - zneska 666,67 EUR, tako, da po obračunu in odvedbi predpisanih davkov in prispevkov tožeči stranki izplača neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 11. 2011 do plačila (5. alineja 1. točke III. točke izreka), - zneska 66,67 EUR, tako, da po obračunu in odvedbi predpisanih davkov in prispevkov tožeči stranki izplača neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 2. 2012. 2011 do plačila (6. alineja 1. točke III. točke izreka), - zneska 2.892,48 EUR, tako, da po obračunu in odvedbi predpisanih davkov in prispevkov tožeči stranki izplača neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 2. 2012 do plačila (2. točka III. točke izreka), - stroškov postopka (4. točka III. točke izreka).

Tožena stranka je dolžna tožnici v 8 dneh povrniti pritožbene stroške v višini 39,82 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo in sklep, kjer je stečajno upraviteljico pozvalo, da prevzame postopek na strani tožene stranke (I. točka izreka), odločilo, da se prekinjeni postopek nadaljuje (II. točka izreka) in zavrnilo zahtevek tožnice za plačilo premalo izplačane plače, regresa, odpravnine, za izročitev plačilnih list in za povrnitev pravdnih stroškov (III. točka izreka).

Tožnica se pritožuje zoper sodbo (odločitev v III. točki izreka) iz razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni in posledično ugodi stroškovnemu zahtevku tožnice, toženi stranki pa naloži, da ji povrne njene pritožbene stroške. Sodbo izpodbija v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, ki je zajemal terjatve tožnice, ki so bile pravnomočno priznane s sklepom o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. St 1301/2012 z dne 17. 10. 2013. Posledično tožnica izpodbija tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka. Stečajna upraviteljica je v stečaju tožene stranke namreč le delno prerekala tožničino terjatev, in sicer glede premalo obračunanih plač (v zvezku 254,54 EUR), v preostalem (premalo izplačane plače in regres - 781, 82 EUR, odpravnina - 3.021,93 EUR, stroški uveljavljanja pravic - 272,04 EUR) je njeno terjatev priznala. Sodišče prve stopnje bi moralo zahtevek zavrniti le v delu, ki zajema prerekane terjatve, v preostalem delu, torej v delu, ki zajema priznane terjatve, pa ne. V tem delu bi moralo sodišče prve stopnjo tožbo zavreči. Ne glede na zavrženje dela tožbenega zahtevka (pravilno: tožbe) pa bi moralo ugoditi sorazmernemu delu stroškovnega zahtevka tožnice. Pravdno sodišče bo moralo odločiti tudi o stroških postopka, ker je le to pristojno za takšno odločitev, ta terjatev tožnice pa nastane šele z odločitvijo sodišča. Tožnica ima pravni interes, da o stroških odloči pravdno sodišče, saj bo edino na ta način njena terjatev poplačana prednostno kot tekoči strošek stečaja. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v izpodbijanem delu v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 274. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožničina terjatev v razmerju do tožene stranke kot stečajnega dolžnika prenehala, ker tožnica ni pravočasno predlagala nadaljevanja predmetnega pravdnega postopka v delu, ki je bil delno prerekan s strani upraviteljice. Ker je prišlo do prenehanja tožničine terjatve že na podlagi same zakonske določbe, se sodišče prve stopnje ni spuščalo v vsebinsko presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka (v nadaljevanju 7. točke obrazložitve izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje sicer pomotoma omenja odškodninsko odgovornost tožene stranke, kar pa ni predmet predmetne zadeve). Pritožba utemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje zavreči tožbo v delu, ki se nanaša na terjatve, ki so bile v stečajnem postopku zoper toženo stranko pravnomočno priznane.

Iz končnega seznama preizkušenih terjatev (C1) izhaja, da je bila v stečajnem postopku v celoti priznana terjatev tožnice glede odpravnine v višini 3.021,93 EUR (2.892,48 EUR glavnice in 129,45 EUR zakonskih zamudnih obresti). Terjatev tožnice glede premalo izplačane plače in regresa je bila priznana v višini 781,82 EUR, prerekana pa v višini 254,54 EUR, kar skupaj znese 1.036,36 EUR (975,81 EUR glavnice in 60,55 EUR zakonskih zamudnih obresti). Znesek 254,54 EUR, kolikor je bilo tožničine terjatve prerekane, se nanaša na terjatev iz naslova premalo izplačane plače (prve štiri alineje tožbenega zahtevka iz 1. točke - list. št. 2), saj toliko znaša seštevek treh zneskov po 73,36 EUR, zneska 22,39 EUR in zakonskih zamudnih obresti od navedenih zneskov, ki tečejo do 14. 8. 2012 (začetek stečajnega postopka) (1).

Upoštevaje določbo sedmega odstavka 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP; Ur. l. RS, št. 126/07 in nadalj.) bi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, da je v razmerju do tožene stranke prenehala le tista tožničina terjatev, ki je bila v stečajnem postopku prerekana, ne pa tudi tista (oz. tiste), ki je bila priznana. Ker je bila prerekana le tožničina terjatev iz naslova premalo izplačane plače (glej prejšnjo točko obrazložitve tega sklepa), bi moralo sodišče prve stopnje zavrniti le ta tožbeni zahtevek. V preostalem delu, ki se nanaša na tožničine terjatve, ki so bile v stečajnem postopku dokončno priznane, to so terjatve iz naslova regresa in odpravnine (skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ti dve terjatvi znašata 781,82 EUR in 1.036,36 EUR), pa bi moralo sodišče prve stopnje tožbo zavreči upoštevaje osmi odstavek 301. člena ZFPPIPP (v povezavi s prvim odstavkom 274. člena ZPP), saj je prenehala njena pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Terjatev v višini 781,82 EUR se nanaša na seštevek zneska 666,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 11. 2011 do 14. 8. 2012 in zneska 66,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 2. 2012 do 14. 8. 2012. Terjatev v višini 3.021,93 EUR pa na znesek 2.892,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 2. 2012 do 14. 8. 2012. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbo zavreči tudi v delu, v katerem je tožnica zahtevala povračilo pravdnih stroškov (4. točka tožbenega zahtevka - list. št. 2), saj je terjatev stroškov uveljavljanja svojih pravic, to je pravdnih stroškov, tožnica priglasila v stečajnem postopku in ji je bila ta terjatev tudi dokončno priznana v višini 272,04 EUR (C1). S tem je prenehala njena pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi (osmi odstavek 301. člena ZFPPIPP v zvezi z 274. členom ZPP). Tožnica v pritožbi sicer pravilno navaja, da ji pravdni stroški gredo, ker se priznanje terjatve v stečajnem postopku lahko primerja s pripoznavo zahtevka v pravdnem postopku in je zato mogoče šteti, da je v tem delu uspela, vendar ji je bila terjatev nastalih pravdnih stroškov že priznana v stečajnem postopku. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da bo terjatev iz naslova pravdnih stroškov tožnici nastala šele s tem, ko bo o tem zahtevku odločalo pravdno sodišče, saj je bilo o tej terjatvi že odločeno v stečajnem postopku. Neutemeljena pa je tudi nadaljnja pritožbena navedba, da ima tožnica pravni interes, da o stroških odloči pravdno sodišče, saj bo tako ta njena terjatev poplačana prednostno kot tekoči strošek stečaja. Stroški uveljavljanja upnikovih pravic so namreč terjatev kot vsaka druga, ki jo upnik priglasi v stečajnem postopku in je predmet priznanja ali prerekanja s strani stečajnega upravitelja (in drugih upnikov). Tekoči strošek stečaja pa ni pravdni strošek in ga mora vsak upnik kriti sam, skladno z določbo 129. člena ZFPPIPP.

Glede na zgoraj navedeno je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v delu III. točke izreka, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za plačilo zneskov iz naslova regresa, odpravnine in pravdnih stroškov, ter tožbo v tem delu zavrglo (354. člen ZPP) (2), kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker je tožnica s pritožbo v celoti uspela, ji gre povračilo pritožbenih stroškov. Glede na vrednost izpodbijanega dela sodbe (3.897,86 EUR) bi ji sicer pripadali višji stroški, vendar je pritožbeno sodišče omejeno z višino stroškov, kot jo je priglasila tožnica (27,20 EUR za nagrada za postopek, 5,44 EUR kot pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev in 7,18 EUR DDV). Pritožbeno sodišče je zato tožnici priznalo 39,82 EUR pravdnih stroškov, ki ji jih mora povrniti tožena stranka, skladno z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP.

Op. št. (1): Prvi znesek 73,36 EUR znaša z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2011 do 14. 8. 2012 skupaj 77,68 EUR, drugi znesek 73,36 EUR znaša z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 1. 2012 do 14. 8. 2012 skupaj 77,11 EUR, tretji znesek 73,36 EUR znaša z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 2. 2012 do 14. 8. 2012 skupaj 76,55 EUR, četrti znesek 22,39 EUR pa znaša z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 3. 2012 do 14. 8. 2012 skupaj 23,20 EUR. Seštevek dobljenih zneskov (77,68 EUR, 77,11 EUR, 76,55 EUR, in 23,20 EUR) znaša 254,54 EUR, kolikor je znesek dokončno prerekanih terjatev.

Op. št. (2): Za smiselno uporabo navedenega člena se zavzema tako teorija (Zobec, J., 2009. Pravdni postopek, zakon s komentarjem. 3.knjiga. Ljubljana. GV založba. Str. 443) kot tudi sodna praksa (glej npr. sklep VS RS, opr. št. VIII Ips 240/2011 z dne 6. 11. 2012, sklep pritožbenega sodišča, opr. št. Psp 484/2013 z dne 25. 11. 2013, sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1463/2010 z dne 8. 3. 2011, in druge).