U-I-54/97

29.1.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Kurta Germiča iz Sv. Jurija ob Ščavnici na seji dne 29. januarja 1998

sk l e n i l o :

Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o imenovanju lokalnega središča Sveti Jurij ob Ščavnici v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 6/97) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnik Kurt Germič je pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku tega sklepa navedenega odloka sicer vložil kot podpisani predsednik Krajevne organizacije ZZB NOV Videm ob Ščavnici. Ker pa iz vsebine pobude izhaja, da je glavni razlog za presojo ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega odloka v trditvi, da je bil sprejet nedemokratično, "brez vednosti nas, občanov in krajanov", je Ustavno sodišče to pobudo obravnavalo kot pobudo prizadetega krajana, ki za izpodbijanje odloka izkazuje pravni interes.

2.Ustavno sodišče je že v zadevi št. U-I-42/97 obravnavalo pobudo več občanov iz Svetega Jurija ob Ščavnici za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega odloka. Tudi v navedeni zadevi so pobudniki zatrjevali, da so bili izpodbijani občinski predpisi, med njimi tudi izpodbijani odlok, sprejeti na nedemokratičen način, brez predhodnih obravnav ter brez možnosti odločanja občanov na referendumu. Ustavno sodišče je v navedeni zadevi s sklepom št. U-I-42/97 z dne 10.7.1997 pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo. Glede na to, da obravnavana pobuda ne navaja nobenih drugih ali dodatnih razlogov za oceno ustavnosti in zakonitosti istega odloka, jo je Ustavno sodišče kot očitno neutemeljeno zavrnilo, pri čemer se sklicuje na razloge v obrazložitvi svojega sklepa št. U-I-42/97 z dne 10.7.1997 (tč. 11 do 14), ki ga kot prilogo vroča udeležencem tega postopka.

3.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: namestnik predsednika mag. Matevž Krivic ter sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Janez Snoj, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo s petimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Krivic, ki je dal odklonilno ločeno mnenje.

Namestnik predsednika mag. Matevž Krivic

Delno odklonilno ločeno mnenje sodnika Krivica

Ne strinjam se z zavrnitvijo pobude za presojo ustavnosti in zakonitosti obeh izpodbijanih odlokov. Odločanje o imenih naselij bi gotovo moralo biti kar najbolj demokratično - in veljavna zakonodaja (ZIENUS), dopolnjena z dosedanjimi razlagami in dosedanjo sodno prakso Ustavnega sodišča, je to tudi zagotavljala. Žal je v obravnavanem primeru spet - ne prvič - prišlo do tega, da lokalna oblast teh zakonsko zagotovljenih pravic svojih lastnih občanov oziroma volilcev ni spoštovala in jim je hotela vsiliti neke rešitve, ne da bi se poprej po zakonitem postopku pozanimala, kaj o tem oni mislijo. Prav tako se ni zgodilo prvič, da so se prizadeti v takem primeru za pomoč obrnili na Ustavno sodišče - žal pa jim je tokrat prvič (namreč resnično prizadetim) Ustavno sodišče to pomoč odreklo in prišlo pri tem - po mojem mnenju - v nasprotje s svojimi lastnimi dosedanjimi stališči.

V dosedanjih petih primerih je Ustavno sodišče zavzelo naslednja stališča (poudarki - moji):

Prizadeti občani morajo imeti možnost, da na enak način (na zborih občanov ali v organih KS) povedo svoje mnenje tudi o pobudah in predlogih, ki so bili dani na drugačen način.

V tej zadevi je Ustavno sodišče ponovilo svoje stališče oziroma interpretacijo tretjega odstavka 7. člena ZIENUS: "Po smiselni interpretaciji navedene določbe iz nje sledi, da morajo občani imeti možnost, da na zakonsko določen način (na zborih in v organih krajevnih skupnosti) sodelujejo pri obravnavanju teh vprašanj, da dajejo pobude in predloge in da jih je o drugih predlogih treba vprašati za mnenje, ki pa za skupščino občine ni obvezujoče."

"Po smiselni interpretaciji te (tretji odstavek 7. člena) določbe iz nje sledi, da morajo občani v krajevni skupnosti imeti možnost, da na enak način (na zborih ali v organih krajevnih skupnosti) povedo svoje mnenje tudi o pobudah in predlogih, ki so bili dani na drugačen način. V obravnavanem primeru so občani to možnost imeli. Razprava o preimenovanju naselja je namreč potekala na zboru občanov in v svetu krajevne skupnosti, izveden je bil tudi referendum.

Ustavno sodišče je odpravilo Sklep Skupščine občine Domžale o imenovanju in preimenovanju ulic in naselij v delu, ki se nanaša na preimenovanje določene ulice, ker je bil predlog za preimenovanje objavljen v glasilu druge krajevne skupnosti, ne pa v glasilih krajevne skupnosti, v kateri se je ta ulica preimenovala. Takšen način objave ni omogočil dajanja pobud in predlogov k predvidenemu preimenovanju ulice na način, kot to smiselno izhaja iz zakona.

Občani morajo imeti možnost, da na zborih občanov in v organih krajevnih skupnostih sodelujejo pri obravnavanju teh vprašanj; če te možnosti ni, predpis ni v skladu z zakonom.

Že iz mojih poudarkov v gornjih citatih je možno razbrati, v čem je v tej zadevi Ustavno sodišče odstopilo od svoje dosedanje ustaljene prakse: v tem, da je doslej zahtevalo, da je občane treba vprašati za mnenje o konkretnih predlogih in da torej ne zadošča le abstraktna možnost v predpisih, da si občani to možnost izražanja mnenja sami priborijo. Oblast mora torej sama ali sklicati zbore občanov ali za mnenje občanov pozvedeti vsaj preko organov krajevnih skupnosti - ne zadošča, da imajo po statutu občani možnost, da zbore skličejo tudi sami. To možnost so namreč v vseh doslej obravnavanih petih primerih prav tako imeli, pa ni bila pobuda nikoli zavrnjena že iz tega razloga, ampak se je vedno ugotavljalo, ali so bili zbori občanov ali vsaj obravnave v organih krajevnih skupnosti v resnici organizirani - in le, kadar so bili, je bila pobuda zavrnjena.

Celo tokrat je (v 11. točki obrazložitve), opirajoč se na stališče iz odločbe OdlUS I, 88, izhodišče pravilno postavljeno: "Navedeno v konkretnem primeru pomeni, da morajo občani imeti možnost, da na zboru občanov ... sodelujejo pri spremembi imena naselja in ulic in da jih je treba vprašati za mnenje." Torej ne "možnost, da skličejo zbor občanov", ampak možnost, da (konkretno) na njem razpravljajo o spreminjanju imen - "vprašati za mnenje" pa jih seveda mora nekdo drug (oblast), ne menda sami sebe.

Žal je to pravilno izhodišče že z zadnjim stavkom 11. točke ter z naslednjimi točkami potem izničeno oziroma speljano v povsem drugo smer kot v dosedanji judikaturi Ustavnega sodišča, ne da bi bilo pri tem vsaj povedano, da je to sprememba dosedanjega stališča oziroma odstop od dosedanje judikature. Če bi bilo to povedano in sprememba ustrezno utemeljena, potem morda za kršitev načela enakosti pred zakonom res ne bi šlo (če bi sodna praksa odslej dosledno sledila takemu novemu stališču) - sedaj pa po mojem mnenju za tako kršitev nedvomno gre.

Nelogično se mi zdi tudi stališče v četrtem stavku 14. točke obrazložitve, da bi bila izpodbijana odloka v nasprotju s 1. členom Ustave (torej nedemokratična), "če statut ne bi predvideval neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah ali če Občinski svet v konkretnem primeru v nasprotju s statutom občanom te možnosti ne bi dal". V prvem od teh dveh primerov bi lahko šteli za nedemokratičen in protiustaven tak statut, v drugem primeru tako prakso - v nobenem od teh dveh primerov pa taka protiustavnost sama po sebi še ne bi mogla povzročiti protiustavnosti izpodbijanih odlokov. Napaka teh dveh je, da sta bila sprejeta v nasprotju z zakonskimi zahtevami po obveznem obravnavanju takih predlogov na zborih občanov ali v organih krajevnih skupnosti - ali je ob tem tudi občinski statut protiustaven ali ne, je povsem drugo vprašanje.

Upam, da se bo v naslednjem tovrstnem primeru Ustavno sodišče vrnilo k svoji ustaljeni judikaturi - ali pa da bo odstop od nje jasno in nedvoumno utemeljilo.

Matevž Krivic