Jedro

V ugovoru je dolžnik navedel, da upniku ničesar ne dolguje, ker upnik ni imel pooblastila za izpolnitev bianco menice. Dolžnik je torej navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. V dokaz svojih trditev pa je predlagal zaslišanje strank, čeprav zatrjuje negativno dejstvo. Po 1. odst. 256. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 29/78) sme zoper zahtevek imetnika vrednostnega papirja izdajatelj uveljavljati tudi ugovor pomanjkanja pooblastila. Prav takšen ugovor pa je uveljavljal dolžnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi. Zahteva upnika za povrnitev pritožbenih stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, opr. št. Ig 2000/03536 z dne 8.5.2000 v delu, v katerem je dovoljena izvršba ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku. Zoper sklep je upnik pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navedel je, da ugovor dolžnika ni obrazložen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ, ker dolžnik ni navedel dejstev in zanje ponudil dokazov. Z izdajo podpisane in žigosane menice je dolžnik kot izdajatelj bianco menice izkazal namen, da manjkajoče bistvene sestavine kasneje navede remitent ali oseba, ki jo za to pooblasti remitent. Izdaja bianco menice namreč predpostavlja tudi obstoj pooblastila, da remitent te sestavine vnese kasneje, saj je pooblastilo za izpolnitev bianco menice lahko dano izrecno ali molče. Z izdajo menice je bilo dano pooblastilo za izpolnitev menice do višine neplačanih zapadlih terjatev in v tej višini je upnik menico tudi izpolnil. Dolžnik torej ne more ugovarjati menični zavezi, temveč samo višini menične obveznosti. Zato bi moral predložiti dokazilo, da je del ali vse obveznosti do upnika po pogodbi plačal oziroma pooblastilo, ki bi dokazovalo, da je upnika pooblastil za drugačno izpolnitev menice, v konkretnem primeru za nižji znesek. V pritožbi je priglasil stroške. Pritožba ni utemeljena. Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to določa 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. V ugovoru je med drugim navedel, da upniku ničesar ne dolguje, ker upnik ni imel pooblastila za izpolnitev bianco menice. Dolžnik je torej navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. V dokaz svojih trditev pa je predlagal zaslišanje strank, čeprav zatrjuje negativno dejstvo. Po 1. odst. 256. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur.l. SFRJ, št. 29/78) sme zoper zahtevek imetnika vrednostnega papirja izdajatelj uveljavlati tudi ugovor pomanjkanja pooblastila. Prav takšen ugovor pa je uveljavljal dolžnik. Zato so bili po oceni sodišča druge stopnje podani vsi pogoji za obrazložen ugovor in izdajo izpodbijanega sklepa ter reševanje zadeve v pravdnem postopku. Pravilna in zakonita odločitev sodišča prve stopnje v tej fazi postopka pomeni le to, da bo zadeva v nadaljevanju odstopljena pravdnemu sodišču, ki bo moralo ugotoviti dejansko stanje in odločiti o utemeljenosti upnikovega zahtevka. Tako se bodo pritožnikove trditve, ki se nanašajo na obstoj pooblastila in s tem utemeljenost njegovega zahtevka oziroma neutemeljenost dolžnikovega ugovora, preverjale šele v pravdnem postopku. Neutemeljeno pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena, v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Izrek o upnikovih pritožbenih stroških temelji na 1. odst. 165. člena, v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP in s 15. členom ZIZ. Ker upnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje pritožbene stroške.