Jedro

Nasprotna udeleženka je lahko kljub svoji odsotnosti imela možnost preko svojega pooblaščenca navajati dejstva in izkazovati interes na določenem delu solastniškega premoženja. Ker te možnosti ni izkoristila, je s pritožbenimi navedbami o kakovosti nepremičnin, ki jih je dobila v last z izpodbijanim sklepom, prekludirana.

Zaslišanje strank v postopku je namenjeno razčiščevanju spornih dejstev, ne pa zatrjevanju dejstev in navajanju dokazov, saj lahko stranke navedbe podajo tudi pisno in preko svojih pooblaščencev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Nasprotna udeleženka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se nepremičnine vpisane pri vl. št. ... k.o. I., ki se sestoji iz parc. št. ... njiva, ...-travnik, ... -njiva, ... pašnik, in ... -travnik in nepremičnine vpisane pri vl. št. ... k.o. P. vse v solastnini nepravdnih strank, in sicer L. G. do 20/48, A. O. do 8/48 ter K. Š. do 20/48, delijo tako da: predlagateljica L. G. in K. Š. ostaneta solastnika nepremičnin vpisanih v vl. št. ... k.o. P. in del nepremičnin vpisanih v vl. št. ... k.o. I., vsak do 1/2 celote. Nasprotna udeleženka A. O. prejme v izključno lastnino parcele št. ... njiva, ...-travnik in ... -travnik, vpisane pri vl. št. ... k.o. I.. Prav tako je odločilo, da mora A. O. predlagateljici in K. Š. v roku 90 dni od pravnomočnosti tega sklepa plačati 78.109,00 SIT skupaj z obrestmi. Prav tako je odločilo, da znašajo skupni stroški 157.700,00 SIT in da mora nasprotni udeleženec predlagateljici povrniti 65.708,80 SIT in nasprotna udeleženka 26.283,80 SIT.

Zoper citirani sklep se pravočasno pritožuje nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov po 338/1 Zakona o pravdnem postopku ( v nadaljevanju ZPP) in predlagala, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvemu sodišču. Nasprotna udeleženka navaja, da je sodišče prve stopnje nepopolno in zmotno ugotovilo dejansko stanje. Ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, med drugim je zavrnilo tudi dokaz z zaslišanjem nasprotne udeleženke A. O.. Nasprotna udeleženka se postopka ni mogla udeleževati, ker je prisilno hospitalizirana v Domu starejših občanov in zoper njo teče postopek za odvzem poslovne sposobnosti. Zaradi navedenega nasprotna udeleženka ni mogla dati izjav v postopku in je sodišče povsem samovoljno odločalo oziroma je upoštevalo le interes ostalih dveh udeležencev. S tem je nasprotni udeleženki odvzelo možnost, da bi izrazila svoje želje in interes na določenem delu solastninskega premoženja in je s tem neposredno kršilo načelo enakega obravnavanja in pravičnosti. Poleg tega so dodeljene ji nepremičnine povsem neuporabne za kmetijsko proizvodnjo, so neobdelane in se nahajajo na neurejenem režimu reke S.. Zaradi navedenega se brez vsakršne vrednosti. Sodišče v postopku tudi ni zaslišalo začasnega skrbnika A. O. niti ni v postopek pritegnilo C. za socialno delo L. Š., kateri je predlagal odvzem poslovne sposobnosti ter ji postavil začasnega skrbnika kakor je tudi A. O. napotil na zaprti oddelek Doma starejših občanov. Ker sodišče ni izvedlo omenjenih dokazov niti ni navedlo razlogov za neizvedbo omenjenih dokazov, izpodbijanega sklepa ni možno vsebinsko preizkusiti. Sodišče prve stopnje bi moralo na podlagi določbe člena 174 ZPP zaprositi stvarno pristojno sodišče v Ormožu, da zasliši drugo nasprotno udeleženko po zaprošenem sodniku neposredno v D.. Poleg tega se izpodbijani sklep ne more preizkusiti in nasprotuje samemu sebi. Gre za to, da sodišče ni razdružilo zadevnega premoženja med predlagateljico in nasprotnim udeležencem (točka 1, I. dela izreka). Sodišče je tako oba udeleženca obravnavalo kot celoto kar pa je nezakonito, saj je štelo da je njun skupni interes večji od interesa nasprotne udeleženke. Nasprotna udeleženka je priglasila tudi stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je zavrnilo predlog za zaslišanje priče K. O. in nasprotne udeleženke, ki kljub pravilnemu vabljenju na narok nista pristopili. Zoper navedeno odločitev sodišča prve stopnje je nasprotna udeleženka predlagala vrnitev v prejšnje stanje, čemur pa prvostopno sodišče s sklepom ni ugodilo, slednji pa je bil na pritožbeni stopnji tudi v celoti potrjen kot pravilen in zakonit. Zaradi navedenega je neutemeljena pritožba v delu, ki navaja, da sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov za neizvedbo dokaza z zaslišanjem nasprotne udeleženke. Nasprotna udeleženka je bila pravilno vabljena in se brez upravičenega razloga ni udeležila obravnave, kar je sodišče ugotovilo v postopku za vrnitev v prejšnje stanje. Nasprotna udeleženka je imela v postopku pooblaščenca, ki je zastopal njene pravice in interese. Imela je tudi začasnega skrbnika, o postopku pa je bil obveščen tudi Center za socialno delo. Prav tako je nasprotna udeleženka imela možnost, da po svojem pooblaščencu navaja trditve in uveljavlja svoje interese v nepravdnem postopku, med drugim bi lahko preko njega izkazovala interes na določenem delu solastniškega premoženja kot to določa člen 70/2 Stvarnopravnega zakonika. Vendar pa takih navedb v zadevnem spisu ni zaslediti. Nasprotna udeleženka bi lahko že v postopku pred sodiščem prve stopnje nasprotovala ugotovitvam obeh izvedencev in navajala dokaze za svoje trditve. Ker tega ni storila, je s pritožbenimi navedbami, da gre za neobdelane in za kmetijsko proizvodnjo neuporabne nepremičnine, ki jih je dobila v last z izpodbijanim sklepom, prekludirana. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da nasprotna udeleženka ni izkazala upravičenega interesa do drugih parcel. Po oceni sodišča druge stopnje je imela nasprotna udeleženka dovolj časa tudi za to, da bi se lahko izjavila o načinu delitve, to pa bi lahko storila tudi preko pooblaščenca. Nobene procesne kršitve ni, če sodišče zasliši le predlagateljico, ker nasprotna udeleženka ni prišla, kljub temu, da je pravilno vabljena ( 2. odstavek člena 258 ZPP). V skladu z določilom člena 257 ZPP v zvezi z 37. členom ZNP se v postopku dokazujejo sporna odločilna dejstva. Katera to dejansko so, odloči razpravljajoče sodišče s sklepom s katerim določi tudi dokazno sredstvo. Zaslišanje strank v postopku je namenjeno razčiščevanju spornih dejstev, ne pa zatrjevanju dejstev in navajanju dokazov. Navedbe lahko podajo stranke tudi pisno in preko svojih pooblaščencev.

Izpodbijani sklep za nasprotno udeleženko ni povzročil presenečenja, saj so ji bila vsa pravno relevantna dejstva razkrita tekom postopka. Glede pritožbe zoper točko 1, izreka I., pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da nasprotna udeleženka nima pravnega interesa za izpodbijanje tega dela, saj se le-ta nanaša izključno na predlagateljico in nasprotnega udeleženca. Ne glede na navedeno, pa pritožbeno sodišče navaja, da med udeleženci velja pogodbena svoboda, ki je omejena s kogentnimi predpisi in moralnimi načeli. Ker so bili v navedenem postopku slednji upoštevani, je odločitev prvostopnega sodišča tudi v tem delu pravilna in zakonita.

Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je pritožba neutemeljena, jo je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ( 2. točka 365. člena ZPP v zvezi z členom 37 ZNP). Pri tem pa ni zasledilo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti ( 2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 366. členom ZPP in 37. členom ZNP).

Ker nasprotna udeleženka s svojo pritožbo ni uspela v skladu z določilom člena 154/1 ZPP v zvezi z 165/1 ZPP in 37 ZNP sama trpi stroške pritožbenega postopka.