Jedro

V izpodbijani sodbi je prišlo do bistvene kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek sodbe sam s seboj v nasprotju. V I. točki izreka je zavrnjen zahtevek na odpravo izpodbijanih upravnih aktov, sočasno pa v II. točki izreka drugostopenjski upravni akt delno odpravljen. Hkrati je podana zatrjevana procesna kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP glede pravno relevantnega dejstva o tem, ali je kot tožnikov svoj poklic potrebno šteti tudi različna mizarska dela, ki bi jih bil v skladu z izobrazbo, dodatno usposobljenostjo in izkušnjami, ob določenih omejitvah še zmožen opravljati v polnem delovnem času. Iz razpoložljive listinske dokumentacije v upravnem spisu toženca namreč izhaja le, da ima tožnik pridobljeno kvalifikacijo parketarja, in da je kot s.p. to dejavnost dejansko tudi opravljal že od leta 1987. Sodišče tega dejstva samo ni razčiščevalo, temveč se je pri razsoji zadeve oprlo izključno na izpoved medicinskega strokovnjaka, čeprav ne gre za okoliščino, ki bi lahko bila predmet medicinskega izvedenstva. Zaradi takšne nepravilnosti in pomanjkljivosti postopka je ostalo dejansko stanje o tem, ali ima tožnik ustrezno strokovno izobrazbo in usposobljenost za lažja mizarska dela, na katero bi se v okoliščinah konkretnega primera ocenjevala invalidnost, nerazčiščeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo drugostopenjske odločbe tožene stranke št. ... z dne 21. 6. 2013 in prvostopenjske odločbe z dne 19. 2. 2013, razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni in priznanje pravice do invalidske pokojnine (I. točka izreka). Sočasno je v nadaljevanju odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 21. 6. 2013 v drugem odstavku in izreklo, da se pravilno glasi: „Tožnik se razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu prizna pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami: brez rokovanja z bremeni nad 9 kilogramov, brez daljših statičnih prisilnih drž telesa, brez fleksijsko rotacijskih gibov hrbtenice izven ergonomskih kotov (nad 30°), brez dela z organskimi topili, barvami in laki, na tej osnovi brez dela z vodo ali na mrazu ter umazaniji, s polnim delovnim časom od 1. 1. 2013 dalje.“ Izreklo je, da v ostalem ostane odločba nespremenjena (II. točka izreka). Odločilo je tudi, da tožnik nosi sam svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo je tožnik po pooblaščenem odvetniku vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku, oz. podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Že v tožbi je opozarjal, da bi mu glede na ugotovljeno invalidnost od 13. 12. 2012 dalje, pravice iz invalidskega zavarovanja morale biti priznane po predpisih, veljavnih do nastanka invalidnosti. Vztraja, da bi morala biti pri njem ugotovljena II. kategorija invalidnosti, saj je delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za več kot 50 %, do česar se medicinski izvedenec v pisnem izvedenskem mnenju ni opredelil, čeprav mu je bilo to izrecno odrejeno. Na obravnavi je sicer izpovedal, da tožnik dejavnosti parketarja več ni zmožen opravljati niti v skrajšanem delovnem času, še vedno pa lahko opravlja druga lažja dela skupaj z mizarjem, ki ima s.p., češ da opravlja dela, ki jih zmore.

Izvedenčeva ocena, da je tožnik usposobljen za mizarska dela, je brez kakršnekoli dejanske podlage in v nasprotju s tožnikovo izpovedjo. Poudarja, da za mizarska dela ni usposobljen, da jih nikoli ni opravljal v drugi mizarski delavnici, temveč le parketarska in to izključno sam. Drugačna ugotovitev sodišča pomeni bistveno kršitev po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Vztraja, da je invalid II. kategorije, kot je ocenila že IK I v predsodnem postopku. Mnenje sodnega izvedenca, na katerega je oprta izpodbijana sodba, ni verodostojno niti strokovno, zato je predlagal pritegnitev drugega medicinskega strokovnjaka, glede poklicne usposobljenosti pa dokaz s kadrovskim strokovnjakom, kar je sodišče zavrnilo.

V kolikor pritožbeno sodišče ne bo ugodilo primarnemu pritožbenemu predlogu, predlaga, da se v ponovljenem postopku glede poklica in opravljanjem dejavnosti zasliši ženo A.A., ki vodi poslovne knjige, iz katerih bo razvidno, da nikoli ni izdal nobenega računa mizarju. Predlaga tudi zaslišanje prič, in sicer B., Parketarstvo; C.C. s.p. Parketarstvo; D.D. s.p. Talne in stenske obloge; E.E. s.p., Parketarstvo; F. d.o.o.; G. d.o.o.; H.H., A.A. in I.I.. Vsi so seznanjeni z dejavnostjo, ki jo opravlja, ter dejstvom, da nikoli ni delal v nobeni drugi delavnici oz. pri mizarju.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi z 2. odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP).

5. Ugotavlja, da je v pisnem odpravku sodbe prišlo do bistvene kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Izrek sodbe je sam s seboj v nasprotju, v kolikor je v I. točki zavrnjen zahtevek na odpravo izpodbijanih upravnih aktov, sočasno pa v II. točki izreka drugostopenjski upravni akt delno odpravljen.

Hkrati je podana zatrjevana procesna kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP glede spornega, vendar pravno relevantnega dejstva o tem, ali je kot tožnikov svoj poklic potrebno šteti tudi različna mizarska dela, ki bi jih v skladu z izobrazbo, dodatno usposobljenostjo in izkušnjami, ob določenih omejitvah bil še zmožen opravljati v polnem delovnem času. Iz razpoložljive listinske dokumentacije v upravnem spisu toženca (delovna dokumentacija in delovna knjižica), namreč izhaja le, da ima tožnik pridobljeno kvalifikacijo KV parketarja, in da je kot s.p. to dejavnost dejansko tudi opravljal že od leta 1987. Sodišče tega dejstva samo ni razčiščevalo, temveč se je pri razsoji zadeve oprlo izključno na izpoved medicinskega strokovnjaka (list. št. 62 sodnega spisa), čeprav ne gre za okoliščino, ki bi lahko bila predmet medicinskega izvedenstva. Tožnik naj bi namreč izvedencu na osebnem pregledu povedal, da je opravljal druga lažja dela, skupaj z mizarjem, in da sam ocenjuje, da se je tekom svoje delovne dobe usposobil za različna mizarska dela v taki meri, da jih lahko opravlja brez dodatne prekvalifikacije oz. izobraževanja. Prav zaradi takšne nepravilnosti in pomanjkljivosti postopka je ostalo dejansko stanje o tem, ali ima tožnik ustrezno strokovno izobrazbo in usposobljenost za lažja mizarska dela, na katero bi se v okoliščinah konkretnega primera sploh lahko ocenjevala invalidnost, popolnoma nerazčiščeno.

6. Posledično ni mogoč niti preizkus pravilne uporabe materialnega prava. Tudi sicer izpodbijana sodba nima pravno relevantnih razlogov o priznani pravici do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami s 1. 1. 2013. Pri tožniku je invalidnost III. kategorije ugotovljena s 13. 12. 2012, gre za njegovo prvo razvrstitev, postopek pa se je nedvomno začel že leta 2012, ko je še veljal Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-1).

7. Iz vseh predhodno navedenih razlogov je potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo na temelju 355. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. Zadevo bo v ponovljenem postopku potrebno ponovno presojati po relevantnih določbah ZPIZ-1, kot pravilno poudarja pritožba. Po splošnem delu definicije iz 1. odstavka 60. člena ZPIZ-1, je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene skladno z zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, oziroma poklicno napredovanje. Upoštevati je torej potrebno celoto splošnih in poklicnih delovnih zmožnosti zavarovanca. Ni odločilna zgolj sprememba zdravstvenega stanja na delovnem mestu, niti v dejavnosti, ki jo zavarovanec opravlja, kolikor ima dejansko še dodatno strokovno usposobljenost in delovne izkušnje za druga dela. Kot svoj poklic se namreč glede na 3. odstavek 60. člena ZPIZ-1 šteje delo na delovnem mestu (in dejavnosti), na katero je zavarovanec razporejen in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se zahtevajo za določena dela v skladu z zakonom ali kolektivnimi pogodbami.

9. Da bo v obravnavni zadevi zakonito odločiti o pravicah iz invalidskega zavarovanja, bo potrebno predhodno pravilno oceniti invalidnosti in preostalo delovno zmožnost po 2. alineji 2. odstavka in 3. alineji 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1. V ponovljenem postopku bo potrebno najprej razčistiti, ali ima tožnik razen KV usposobljenosti za parketarja, dejansko še strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost ter izkušnje za različna mizarska dela. Pri tem bo potrebno upoštevati, da poklica nista identična in zato niti zahtevana strokovna usposobljenost za poklic mizarja po eni, ali poklic parketarja po drugi strani.

Za parketarstvo je potrebno strokovno znanje iz gradbeništva in lesarstva. Poznati je potrebno standarde izdelave lesenih talnih oblog, postopke obdelave in priprave osnovnih surovin in vrste ter lastnosti teh oblog. Obvladati je potrebno način in pravila njihovega polaganja, uporabo premaznih in drugih sredstev, postopke vzdrževanja, tehnično risanje načrtov, itd. Za poklic mizarja pa je potrebna strokovna izobrazba in usposobljenost za izdelavo stavbnega, kuhinjskega, sobnega, pisarniškega ter drugega pohištva iz lesa, lesenih konstrukcij, lesne kritine, modelov, kalupov, lesenih igrač in številnih drugih izdelkov. Potrebno je poznavanje tehnoloških postopkov obdelave lesa, risanja načrtov za tipične lesarske izdelke v skladu z veljavnimi normativi, poznavanje tehničnih in kakovostnih standardov in lastnosti lesa, uporabo strojev in naprav za obdelavo lesa itd. Glede na pritožnikovo vztrajanje, da mizarskih del ni nikoli opravljal, da zanje strokovno ni usposobljen, niti nima delovnih izkušenj, bo potrebno v ponovljenem postopku izvesti predlagan dokaz z njegovim dodatnim zaslišanjem in po potrebi tudi z zaslišanjem predlaganih prič. Šele po razjasnitvi tega pravno relevantnega dejstva, bo mogoče z istim ali drugim medicinskim strokovnjakom pravilno oceniti kategorijo tožnikove invalidnosti, še zlasti po 2. alineji 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1. Pri tem seveda ne bo zadoščala le pavšalna ocena medicinskega strokovnjaka o zmanjšanju delovne zmožnosti za svoj poklic za manj ali več kot 50 %, temveč bo potrebna takšna utemeljitev ocene, ki bo temeljila na strokovno medicinskih merilih, tako da jo bo sploh mogoče preizkusiti. Šele po izvedbi navedenih dokazov ter morebitnih drugih, pomembnih za razjasnitev vseh pravno odločilnih dejstev, bo mogoče presoditi pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih aktov. Torej pravilno odločati tudi o utemeljenosti vtoževane pravice do invalidske pokojnine, bodisi na temelju I. ali II. kategorije invalidnosti, oz. glede na prisilno pravno naravo določb ZPIZ-1, le o morebitnih dodatnih stvarnih omejitvah, indiciranih iz zdravstvenih razlogov k že priznani pravici na temelju III. kategorije invalidnosti v obravnavanem predsodnem postopku. Ponovno bo potrebno odločati tudi o stroških postopka, vključno s pritožbenimi, ki so v skladu s 3. odstavkom 165. člena ZPP, pridržani za končno prvostopenjsko sodbo.