Jedro

Tožnikova pooblaščenka, ki obvestila o preklicu prvega naroka ni prejela, bi se morala kvečjemu sama pozanimati, ali je bilo njeni prošnji za preložitev naroka ugodeno. Ker tega ni storila in ker se naroka (ki ni bil preložen) ni udeležila, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je tožbo umaknila in izdalo sklep o ustavitvi postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. odst. 28. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04 in 10/04) postopek ustavilo, ker tožeča stranka ni prišla na prvi narok za glavno obravnavo. Po omenjeni določbi je posledica neopravičenega izostanka tožeče stranke z naroka fikcija, da je tožbo umaknila.

Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 366. v zvezi s 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 – 45/08) pritožila tožeča stranka in predlagala, da ga sodišče druge stopnje razveljavi ter toženi stranki naložilo plačilo stroškov postopka. Navaja, da je tožnik po pooblaščenki sodišču dne 27. 1. 2011 poslal vlogo, s katero je predlagal preklic naroka zaradi bolezni. Po telefaksu je poslal zdravniško potrdilo, iz katerega se vidi razlog zadržanosti. Sodišče je sklep utemeljilo z ugotovitvijo, da je bil narok v predmetni zadevi že preklican dne 15. 12. 2010, vendar to po prepričanju tožeče stranke ni pomembno, saj mora sodišče za vsak narok ugotoviti razloge izostankov. Tožnik je pravočasno poskrbel za opravičilo zaradi odsotnosti, morebitna slaba čitljivost opravičila ne more biti razlog za sklep sodišča. Odločitev pomeni bistveno kršitev določb ZPP. Skladno s sodno prakso bi sodišče moralo, če se je odločilo, da naroka ne bo preklicalo, tožnika obvestiti, da predlogu ne bo ugodilo. Z dopolnitvijo pritožbe dne 22. 2. 2011 je tožnikova pooblaščenka poslala fotokopijo zdravniškega potrdila.

Pritožba ni utemeljena.

ZDSS-1 v 28. čl. določa sankcije za neaktivnost strank v postopku, katerih namen je, da se tako sodišču kot strankam zagotovi hitro postopanje in odločitev o pravicah, obveznostih in pravnih koristih nosilcev pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti brez nepotrebnega zavlačevanja. Neaktivnost tožeče stranke, ki se izrazi v neudeležbi na poravnalnem naroku ali na prvem naroku za glavno obravnavo, ima za posledico fikcijo, da je tožbo umaknila. Fikcija umika tožbe velja pod pogojem, da so izpolnjene obveznosti, ki jih ZDSS-1 določa v 5. in 6. odst. 28. čl. Stranka mora biti pravilno vabljena in ne smejo biti podani upravičeni razlogi za izostanek oz. ne smejo obstajati splošno znane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok. Sodišče je stranko v vabilu na narok dolžno opozoriti na posledice izostanka.

Po določbi 19. čl. ZDSS-1 se v postopku v socialnih sporih uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku, če ni z ZDSS-1 drugače določeno. Če ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se po 1. odst. 137. čl. ZPP pisanja, vključno z vabili na narok, vročajo njemu, če v ZPP ni drugače določeno. Iz listin v spisu (list št. 12) se vidi, da je bilo tožnikovi pooblaščenki vabilo na prvi narok za glavno obravnavo za dne 27. 1. 2011 pravilno, kot določa 2. odst. 280. čl. ZPP, vročeno 7. 1. 2011. Z vabilom (3. toč.) je bila tožeča stranka opozorjena na fikcijo umika tožbe, če bo brez upravičenih razlogov izostala s prvega naroka za glavno obravnavo. Pooblaščenka tožnika je po telefaksu 25. 1. 2011 sodišču predlagala preklic naroka in kot razlog navedla zadržanost zaradi bolezni, o čemer bo zdravniško potrdilo predložila naknadno. Sodišče prve stopnje je kot razlog neupoštevanja zdravniškega potrdila navedlo, da iz potrdila ni videti, na koga se nanaša ter je nečitljivo. Tudi po prepričanju sodišča druge stopnje iz potrdila (priloga A5) ni mogoče zanesljivo ugotoviti, da se nanaša na tožnikovo pooblaščenko, prej gre za drugo osebo, ker je v potrdilu zgoraj navedeno ime M.L.D., kar ni pooblaščenka. Potrdilo je poleg tega izdano že 20. 1. 2011 in ne potrjuje nujne zadržanosti na dan naroka 27. 1. 2011. Po 2. odst. 115. čl. ZPP lahko sodišče v primeru, če stranka ali pooblaščenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Po 80. a čl. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ, Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami) se zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti izda na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za zdravje, v zdravniškem potrdilu pa morajo biti navedeni osebno ime, prebivališče in datum rojstva osebe, podatek o upravičeni odsotnosti in predvideno obdobje ter podatek o tem, ali gre za bolezen ali poškodbo. S Pravilnikom o obrazcu zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja pred sodiščem (Ur. l. RS, št. 118/2008), ki velja od 16. 12. 2008 dalje, je določena vsebina ter oblika obrazca, ki ni enaka potrdilu, kot ga je predložila tožnikova pooblaščenka in ga zato sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo.

Dopolnitvi pritožbe je pooblaščenka tožnika priložila še eno fotokopijo zdravniškega potrdila, ki tudi ni na obrazcu, določenem z omenjenim Pravilnikom. Poleg tega gre za novo dejstvo in nov dokaz, ki ga sodišče druge stopnje ne more upoštevati, saj sme po 337. čl. ZPP pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložili do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz 4. odst. 286. čl. ZPP. Tudi navedeno potrdilo je delno nečitljivo, izdano je v drugem mesecu leta 2011, torej februarja, poleg tega pa je mogoče iz besedila potrdila razbrati, da se nanaša na J.M., kar ni ime tožnikove pooblaščenke.

V sodbi opr. št. II Ips 697/2007 z dne 8. 11. 2007 je Vrhovno sodišče RS pojasnilo, da je sklep o določitvi naroka sklep procesnega vodstva (10. toč. 1. odst. 270. čl. ZPP). Sodišče ga sme preklicati ali spremeniti, a dokler tega ne stori, velja. Zato bi se morala pooblaščenka, ki obvestila o preklicu naroka ni prejela, kvečjemu sama pozanimati, ali je bilo njeni prošnji ugodeno. Ker tega ni storila, pa tudi naroka se ni udeležila, se je sama odrekla pravici do sodelovanja v postopku in ji te pravice ni (z nezakonitim postopanjem) odvzelo sodišče. Tožeča stranka se ne more sklicevati na to, da se je na vabilo sodišča odzvala z vložitvijo prošnje za preložitev naroka in da je že takšna prošnja ovira za opravo naroka za glavno obravnavo. Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 664/2008 z dne 10. 9. 2009 tudi navedlo, da sodišče stranke ni dolžno obvestiti o tem, da njenemu predlogu za preložitev naroka ni ugodilo.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo na podlagi 3. toč. 365. čl. ZPP zavrnilo.