Jedro

Spor v zvezi s predlogom za izrek ničnosti upravne odločbe ni spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.

Ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, če pravno vprašanje, ki ga uveljavlja revident, ni pomembno po vsebini obravnavane zadeve.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revident vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na vse tri točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. Navaja, da izpodbijana odločitev zanj pomeni zelo hude posledice, saj je tako onemogočen pri uveljavljanju zahtevka za vrnitev podržavljenih nepremičnin v last in posest v postopku denacionalizacije. Meni, da gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ki se nanaša na obliko denacionalizacije v povezavi z medsebojno konkurenco dveh postopkov denacionalizacije. Navaja tudi, da vrednost vsakega zahtevka presega 21.000 eurov.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 22. 1. 2009, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 5. 6. 2009, s katero je ta zavrnila revidentovo pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega upravnega organa. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ zavrnil revidentov predlog, da se delno izreče za nično dopolnilna odločba o denacionalizaciji Upravne enote Ljubljana z dne 12. 8. 2002, s katero so bile upravičencem po tej odločbi med drugim vrnjene tudi nepremičnine, katerih vračilo v naravi v drugem denacionalizacijskem postopku uveljavlja tudi revident. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. V obravnavani zadevi gre za spor o ničnosti denacionalizacijske odločbe, to pa ni spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Ustavno sodišče je v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010 navedlo, da gre za izraz denarne vrednosti po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek. Obravnavani primer, v katerem revident uveljavlja ničnost denacionalizacijske odločbe, pa ni takšen. Ker torej ne gre za spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1. 6. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pa je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7. Ker gre v tej zadevi za spor o obstoju razlogov za ničnost obravnavane denacionalizacijske odločbe, se pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve lahko nanaša le na katerega od ničnostnih razlogov iz 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP. Vprašanje oblike vračanja podržavljenega premoženja v okoliščinah, ko si konkurirata dva denacionalizacijska postopka, kar kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja revident, zato ni pomembno pravno vprašanje po vsebini te zadeve. Če pa revident kot pomembno pravno vprašanje uveljavlja obstoj ničnostnih razlogov iz 3. in 6. točke 279. člena ZUP, pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da tudi v tem primeru ni podana dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1. Po upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je ničnostni razlog iz 3. točke 279. člena ZUP, ki določa, da se za nično izreče odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti, podan, če odločbe pravno ali dejansko ni mogoče izvršiti (I Up 1109/2004 z dne 16. 3. 2005 in X Ips 748/2006 z dne 30. 8. 2007). Če je odločba že izvršena, pa ničnostnega razloga nezmožnosti izvršitve ni mogoče uveljavljati (VI Ips 5/2004 z dne 15. 12. 2006). Revident ne uveljavlja, da bi izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje odstopala od navedene sodne prakse Vrhovnega sodišča. Enako velja za uveljavljani ničnostni razlog iz 6. točke 279. člena ZUP, po kateri se kot nična izreče odločba, v kateri je taka nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost. Kot takšno zakonsko določbo revident uveljavlja določbe 88. člena ZDen. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča pa se ničnostna posledica iz drugega odstavka 88. člena ZDen nanaša le na akte civilnega prava, ne pa tudi na upravne akte (sodbe Vrhovnega sodišča I Up 850/2003, I Up 640/2003, I Up 349/99 in U 291/94). Ker torej izpodbijana odločitev od navedene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča ne odstopa, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz navedene določbe ZUS-1. 8. Po presoji Vrhovnega sodišča pa v obravnavani zadevi ni izpolnjen niti pogoj iz določbe 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revident zelo hudih posledic ni izkazal z navedbo, da je zaradi izpodbijane odločitve izgubil možnost vrnitve podržavljenih nepremičnin v last in posest. 9. Ker revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.