Jedro

Revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti na obstoj bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ampak le na tiste kršitve procesnih pravil, ki jih revizija konkretizirano opredeli.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je razsodilo, da je toženka dolžna plačati tožniku 6.350 EUR odškodnine z zamudnimi obrestmi in odmerjene pravdne stroške. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Pritožbeno sodišče je delno ugodilo pritožbi tožnika in sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo v izreku o zamudnih obrestih. V ostalem je pritožbo tožnika in v celoti pritožbo toženke zavrnilo in v izpodbijanem nespremenjenem delu potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Odločilo je, da pravdni stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške.

3. Proti sodbi pritožbenega sodišča je vložila toženka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred pritožbenim sodiščem. Trdi, da je pritožbeno sodišče storilo procesno kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP, s tem ko je pritožbeni razlog iz 1. točke 338. člena ZPP ocenilo kot neutemeljen in ker je glede odločilnih dejstev sledilo ugotovitvam prvostopenjskega sodišča. Poudarja, da je prvostopenjsko sodišče zanemarilo tožnikov zdravstveni karton in poškodbeni list. Napačno je ocenilo dejstva, ki iz njih izhajajo, odločitev pa je oprlo izključno na izpovedbe tožnikovih prič, ki pa se o okoliščinah v zvezi z nastankom škodnega dogodka razlikujejo. Trdi, da obstaja nasprotje med tem, kar se v zvezi z odločilnimi dejstvi navaja v razlogih prvostopenjske sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku in med temi listinami oziroma zapisniki. Pritožbeno sodišče tudi ni pravilno uporabilo določb ZPP iz poglavja "dokazov in izvajanja dokazov", ki se nanašajo na zaslišane priče in vsebino predloženih listin. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi tako, da sodbi nižjih sodišč razveljavi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Sodišči sta ugotovili, da si je tožnik 2.9.2004 poškodoval koleno, ko mu je spodrsnilo na mokrih in spolzkih tleh v toaletnih prostorih gostinskega lokala ..., ki je zavarovanec toženke. Lečeča zdravnica in zdravnik, ki jo je nadomeščal, sta v zdravstveni karton napisala, kar jima je povedal tožnik - da je nerodno stopil oziroma da si je poškodoval koleno, ko mu je spodrsnilo po stopnicah doma. Vendar je sodišče verjelo tožniku, da mu je bilo nerodno zdravnici povedati, da je padel v gostinskem lokalu in da je zato povedal drugače, kot se je v resnici zgodilo in da tudi zdravniku specialistu ni povedal, kje se je poškodoval. 7. S trditvami, da je pritožbeno sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker je glede odločilnih dejstev sledilo ugotovitvam prvostopenjskega sodišča, revizija v resnici izpodbija dokazno oceno nižjih sodišč. Enako velja za trditve, da je prvostopenjsko sodišče odločitev oprlo izključno na nasprotujoče si izpovedbe tožnikovih prič, da je zanemarilo tožnikov zdravstveni karton in poškodbeni list ter napačno ocenilo dejstva, ki iz njih izhajajo. Ni namreč zatrjevanega nasprotja med vsebino teh listin in njenim povzemanjem v sodbah nižjih sodišč. Z revizijo pa dokazne ocene teh zapisov in drugih izvedenih dokazov ter na njeni podlagi ugotovljenega dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku).

8. Revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti na obstoj bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (371. člen ZPP ), ampak le na tiste kršitve procesnih pravil, ki jih revizija konkretizirano opredeli. Pavšalne revizijske navedbe, da je pritožbeno sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, s tem ko je pritožbeni razlog iz 1. točke 338. člena ZPP ocenilo za neutemeljenega in da z zvezi z zaslišanimi pričami in predloženimi listinami ni pravilno uporabilo določb ZPP, ne predstavljajo argumentiranih in konkretiziranih trditev o procesnih kršitvah, zato jih revizijsko sodišče ne sme preizkusiti.

9. Na gornje dejanske ugotovitve, na katere je revizijsko sodišče vezano, sta nižji sodišči pravilno uporabili materialno pravo. Toženka se krivdne odgovornosti svojega zavarovanca ni uspela razbremeniti (prvi odstavek 131. člena Obligacijskega zakonika), zato z revizijo neutemeljeno izpodbija odločitev nižjih sodišč.

10. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo skupaj s priglašenimi revizijski stroški zavrnilo.