Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je materialnopravno pravilno stališče pritožbenega sodišča, ki pri presoji zastaranja tožbenega zahtevka glede zamudnih obresti ni upoštevalo 3-letnega zastaralnega roka?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je materialnopravno pravilno stališče pritožbenega sodišča, ki pri presoji zastaranja tožbenega zahtevka glede zamudnih obresti ni upoštevalo 3-letnega zastaralnega roka?

Obrazložitev

1.Tožnik je dne 16. 2. 2007 od pravne prednice toženke (A., d. d.) kupil 1000 lotov obveznic BCE10 (z dospelostjo po 10 letih), za katere je vplačal 100.000 EUR. Banka je svoje obveznosti izpolnjevala tako, da mu je vsako leto izplačevala dogovorjene 5 % obresti (5000 EUR). Banka Slovenije je dne 16. 12. 2014 izdala odločbo o prenehanju obveznosti iz naslova teh obveznic. Tožnik je 14. 12. 2017 vložil odškodninsko tožbo za znesek 125.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 12. 2014.

2.Sodišče prve stopnje je primarnemu tožbenemu zahtevku ugodilo. Ugotovilo je ničnost pogodbe o nakupu obveznic in toženki naložilo plačilo 100.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 9. 2020 dalje do plačila. Obrestni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od 16. 2. 2007 do 7. 9. 2020 je zavrnilo.

3.Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo, tožnikovi pritožbi pa ugodilo in mu prisodilo še zakonske zamudne obresti za čas od 16. 2. 2007 do 7. 9. 2020.

4.Toženka je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o naslednjih vprašanjih: 1. Ali je materialnopravno pravilno stališče VSL, da neizpolnitev pojasnilne dolžnosti tožene stranke (tj. banke) v konkretnem primeru avtomatično pomeni tudi ničnost pogodbe o nakupu 1.000 lotov obveznic BCE10 z dne 16. 2. 2007? 2. Ali je materialnopravno pravilno stališče VSL, da neizpolnitev pojasnilne dolžnosti tožene stranke (tj. banke) v konkretnem primeru avtomatično pomeni tudi nepoštenost tožene stranke, v smislu 193. člena OZ? 3. Ali je materialnopravno pravilno stališče VSL o nepoštenosti tožene stranke, kot kršilca pojasnilne dolžnosti, tudi v primeru, če negativne posledice za tožečo stranko kot kupca niso nastale zaradi lastnosti predmeta pogodbe, na vsebino katerih bi v trenutku sklepanja prodajne pogodbe lahko opozorila tožena stranka, pač pa zaradi akta (tj. razveljavitvene odločbe) nadzornega organa (Banke Slovenije), ki je upravičenje za izdajo takšnega akta dobila šele več let po sklenitvi relevantne prodajne pogodbe, in sicer na podlagi spremembe zakonodaje (ZBan-1). Ob tem pa je tožena stranka vse do razveljavitve pogodbe s strani nadzornega organa (na katero ni imela vpliva) svoje obveznosti (tj. plačilo pogodbenih obresti tožeči stranki) redno izpolnjevala? 4. Ali je materialnopravno pravilno stališče VSL, da začne zastaralni rok v konkretnem primeru teči, šele ko se je tožnik seznanil z možnostjo pravnega varstva zoper banko? 5. Ali je materialnopravno pravilno stališče VSL, da pri presoji zastaranja tožbenega zahtevka glede zamudnih obresti ni upoštevalo 3-letni zastaralni rok?

5.Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

6.Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 347, 347/1

Pridruženi dokumenti:*

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.