Jedro

Pritožnica-notarka s sedežem v Murski Soboti ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje razpisa, ker na njem ne kandidira in nima pravnega interesa za zagotavljanje ustavnih pravic v njem, pri čemer niti Odredba o številu notarskih mest na njenem območju ne posega v njen pravni položaj. Dejanski interes, da ne bi bil imenovan notar na območju, kjer opravlja notarsko službo, pa ne pomeni posega v svobodo dela niti posega v enakost pred zakonom.

Pritožbene navedbe drugega pritožnika so usmerjene v preprečitev potencialno nezakonitega postopka imenovanja notarja, zato z njimi ni mogoče utemeljiti, da je bilo že s samim razpisom poseženo v pritožnikov pravni položaj sodelujočega v tem postopku. Do posega bo lahko prišlo šele, če bo kdo od kandidatov imenovan za notarja, saj je postopkovna zakonitost (na katero se nanaša navedeni 22. člen Ustave) sestavni del presoje zakonitosti izdanega upravnega akta. O njej odloča sodišče v upravnem sporu iz 2. člena ZUS-1, zato tožba iz 4. člena ZUS-1 v teh primerih ni dovoljena (saj je neizbranim kandidatom zagotovljeno drugo sodno varstvo). To tudi pomeni, da bo pritožniku sodno varstvo zagotovljeno z možnostjo vložitve tožbe zoper odločbo o imenovanju notarja.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II.Tožnika sama nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Prvotožnica (kot notarka s sedežem v Murski Soboti) in drugotožnik (kot kandidat na razpisu za prosto notarsko mesto s sedežem v Murski Soboti) sta vložila tožbo zoper Odredbo ministra za pravosodje o spremembi Odredbe o številu in sedežih notarskih mest, št. 007-108/2022 z dne 28. 2. 2022 (v nadaljevanju Odredba), in zoper razpis za notarsko mesto s sedežem v Murski Soboti z dne 13. 2. 2026 (Uradni list RS, št. 11/2026, v nadaljevanju razpis). Upravnemu sodišču sta predlagala, naj ugotovi nezakonitost Odredbe v delu 4. točke prvega odstavka, to je v delu besedila, ki se nanaša na območje Okrajnega sodišča v Murski Soboti z določenimi tremi notarskimi mesti, in jo v tem delu odpravi. Ugotovitev nezakonitosti in njegovo odpravo sta zahtevala tudi za navedeni razpis. Hkrati s tožbo sta zahtevala izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu prekine izbirni postopek, ki teče na podlagi razpisa.

1.Sodišče prve stopnje je tožbo na podlagi 2., 4. in 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo, posledično pa tudi predlog za izdajo začasne odredbe. Ob sklicevanju na stališča Vrhovnega sodišča iz sklepa I Up 134/2022 z dne 22. 2. 2023 je prvotožnici kot notarki odreklo pravni interes za vložitev tožbe zoper Odredbo, tega interesa pa ni priznalo niti drugotožniku. Ta je s prijavo na razpis sicer izkazal interes za opravljanje dejavnosti notarja na območju Okrajnega sodišča v Murski Soboti, vendar pa sama prijava ne pomeni, da bo na to prosto mesto dejansko izbran, niti s tožbo ne more doseči, da bi se ponovljeni postopek izbire vodil v drugem kraju. Ker se lahko prijavi na katerokoli od razpisanih prostih notarskih mest, tudi ni poseženo v njegovo pravico do proste izbire zaposlitve in poklica. Poleg tega je tožba zoper Odredbo, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 30/2022 z dne 4. 3. 2022, prepozna, saj je bila vložena po roku, določenem v 28. oziroma 23. členu ZUS-1. Presodilo je tudi, da razpis ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, saj z njim še ni bilo odločeno o nobeni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, postopek odločanja o zadevi pa tudi ni bil končan.

2.Tožnika (v nadaljevanju pritožnika) sta zoper navedeni sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagata, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v nadaljnje postopanje, glede začasne odredbe z napotilom, naj ugodi predlogu za njeno izdajo. Zahtevata povrnitev stroškov postopka.

3.Toženka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Vrhovno sodišče uvodoma ugotavlja, da sta pritožnika tožbeni zahtevek, o katerem naj odloči sodišče prve stopnje, oblikovala dvodelno (ločeno), to je posebej za razpis in posebej za Odredbo, ter za vsakega od njiju zahtevala ugotovitev nezakonitosti in odpravo. Zato je prvostopenjsko sodišče procesne predpostavke za tožbo utemeljeno presojalo z vidika obeh navedenih aktov kot samostojnih predmetov tožbe. Iz razlogov v nadaljevanju taka obravnava tudi ni imela vpliva na ugotovitev nedopustnosti vložene tožbe za primer, ki ga pritožnika izpostavljata v pritožbi s tem, ko navajata, da (primarno) izpodbijata razpis, ki naj bi bil nezakonit, ker naj bi temeljil na nezakoniti Odredbi (ker da je ta v nasprotju z določbo 11. člena Zakona o notariatu, v nadaljevanju ZN). Glede na take pritožbene navedbe in upoštevaje, da ni sporno, da je rok za samostojno izpodbijanje Odredbe v upravnem sporu potekel (pritožnika namreč pravočasnost nasprotovanja v letu 2022 sprejeti Odredbi utemeljujeta s pravočasnostjo tožbe zoper razpis), je Vrhovno sodišče izpodbijani sklep presojalo v okvirih procesnih predpostavk za tožbo zoper razpis.

6.Po razlagi Vrhovnega sodišča drugega odstavka 157. člena Ustave je sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu zagotovljeno le v zvezi s posamičnimi oblastnimi dejanji in akti, ki so že nastali in ki že učinkujejo na pravni položaj osebe. Navedeno izhaja iz same narave upravnega spora kot tudi iz izrecnega zakonskega besedila in možnih zahtevkov tožnika (drugi odstavek 33. člena ZUS-1).¹ Kar zadeva pravni interes za tožbo, je ta po ustaljeni sodni praksi podan, če ugoditev tožnikovi zahtevi pomeni zanj določeno pravno korist (ne pa dejanske koristi) oziroma izboljšanje njegovega pravnega položaja. Tako je tožbo po 6. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 mogoče zavreči, kadar gre za pomanjkanje aktivne legitimacije za tožbo, ker z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici ali o kakšni njegovi neposredni na zakon oprti osebni koristi oziroma z dejanjem ni bilo poseženo v njegov pravni položaj. Že na prvi pogled mora biti očitno, da mu določena pravica ne pripada oziroma da izpodbijani akt (ali dejanje) ne posega v njegove pravne koristi.²

7.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da pritožnica-notarka s sedežem v Murski Soboti ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje razpisa, ker na njem ne kandidira in nima pravnega interesa za zagotavljanje ustavnih pravic v njem,³ pri čemer niti Odredba o številu notarskih mest na njenem območju ne posega v njen pravni položaj. Dejanski interes, da ne bi bil imenovan notar na območju, kjer opravlja notarsko službo, pa ne pomeni posega v svobodo dela niti posega v enakost pred zakonom.

1.Sklepi I Up 320/2015 in I Up 7/2016, oba z dne 5. 7. 2016, in Uv 1/2019 z dne 6. 5. 2019.

2.Sklep I Up 226/2014 z dne 24. 2. 2016, 9. točka obrazložitve.

3.Prvostopenjsko sodišče se je pri tem oprlo na že sprejeto stališče Vrhovnega sodišča v sklepu I Up 134/2022 z dne 22. 2. 2023, izdanem v zadevi dveh notark, ki sta izpodbijali odredbo o številu notarskih mest.

4.Po drugem odstavku navedene določbe je nelojalna konkurenca dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali se utegne povzročiti škoda drugim podjetjem.

5.Odločba Ustavnega sodišča Up-341/99 z dne 4. 10. 2001, 4. točka obrazložitve.