Jedro

Dolžnik je predložil na vnovčenje akceptni nalog, ki ga je dobil po kreditni pogodbi, za poplačilo po pogodbi o inženiringu. S tem je zlorabil mandat za izpolnitev in predložitev akceptnega naloga na vnovčenje, čeprav sta obe pogodbi v tesni zvezi. Zato je izkazana verjetnost obstoja terjatve na vrnitev akceptnega naloga.

V primeru vnovčenja akceptnega naloga bo seveda onemogočena njegova vrnitev upniku, s čemer je izpolnjen tudi drugi razlog za izdajo začasne odredbe.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o začasni odredbi, s katero je v zavarovanje upnikove terjatve na vrnitev akceptnega naloga dolžniku naložilo, da pri SDK takoj zahteva vrnitev na vnovčenje predloženega akceptnega naloga, SDK pa prepovedalo izplačilo po tem akceptnem nalogu.

Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal razveljavitev sklepa o začasni odredbi. Navedel je, da sta pogodba o inženiringu in kreditna pogodba med seboj tesno povezani, saj je bil kredit upniku odobren ravno v zvezi s plačili po pogodbi o inženiringu. Po mnenju pritožbe ni dokazana trditev, da je bil akceptni nalog dan samo za redno odplačevanje kredita. Upnik dolžniku dolguje večji znesek od tistega, na katerega je izpolnjen akceptni nalog, do dolžnika pa nima nobene terjatve.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolnoma ugotovilo dejansko stanje in nato tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi sklepov o začasni odredbi in zavrnitvi ugovora. Odločilna za pravilno odločitev je ugotovitev, ki temelji na doslej zatrjevanih dejstvih in predloženih dokazih, da je upnik dal dolžniku akceptni nalog "za redno odplačilo kredita in obresti po tej pogodbi", kar je zelo jasno in nedvoumno zapisano v 2. členu pogodbe o kratkoročnem kreditu z dne 6.11.1991. S tem je bil dolžniku dan mandat, da v primeru, da upnik kredita ne vrne v roku, izpolni in predloži na vnovčenje akceptni nalog za znesek nevrnjenega kredita z obrestmi. S tem, ko je dolžnik predložil na vnovčenje akceptni nalog zaradi poplačila terjatve iz pogobe o inženiringu, je mandat za izpolnitev tega naloga prekršil, pa čeprav sta obe pogodbi v tesni zvezi. Zato je zahtevek za njegovo vrnitev dovolj verjetno izkazan, da je izpolnjen prvi pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje te nedenarne terjatve iz 1. odst. 267. čl. ZIP. V primeru vnovčenja akceptnega naloga bo seveda onemogočena njegova vrnitev upniku, s čemer je izpolnjen tudi drugi razlog za izdajo začasne odredbe iz 1. odst. 267. čl. ZIP.

Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da ni podan nobeden od zatrjevanih pritožbenih razlogov, v postopku na prvi stopnji pa tudi ni prišlo do kakšne bistvene kršitve določb postopka za zavarovanje terjatev iz 2. odst. 354. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP). Zato je v skladu z določbo 368. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.