Jedro

Ker je sodišče prve stopnje vsebinsko enak predlog dolžnika za odlog izvršbe že pravnomočno zavrnilo, dolžnik pa v novem predlogu za odlog izvršbe ni zatrjeval nobenih novih okoliščin, ki bi utemeljevale odlog izvršbe, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je predlog za odlog izvršbe zavrglo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II.Dolžnik krije sam svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo ugovor dolžnika po izteku roka zoper sklep o izvršbi s predlogom za odlog izvršbe z dne 10. 4. 2024.

2.Dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni, podredno razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v nov postopek.

Navaja, da je z navedbami, da je bila najemna pogodba za stanovanje med upnikom in dolžnikom odpovedana zaradi dveh zamujenih plačil najemnine, ki jih je kasneje poravnal, in da sedaj redno plačuje upniku, izkazal, da je bila denarna terjatev poravnana že v februarju 2007. Tako je izkazal nova dejstva glede nedenarne terjatve zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine. Pri tem se je pravilno in upravičeno skliceval na 8. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (nadaljevanju: EKČP). Evropsko sodišče za človekove pravice je v primerih sodno naložene dolžnosti izselitve iz državnega stanovanja odločilo, da se ocenjuje ne le, ali je za izselitev obstajala podlaga v nacionalnem pravu, ampak tudi, ali je bil poseg v pravico do doma nujen, saj gre za najhujšo obliko posega v pravico do spoštovanja doma. Potrebna je presoja, ali je teža posega sorazmerna zasledovanemu cilju, upoštevajoč pri tem tudi vse osebnostne okoliščine posameznika. Zato je dolžnik v ugovoru po izteku roka navajal tudi vse osebne okoliščine, kot jih je povzelo sodišče, vendar sodišče ni opravilo presoje sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma tudi v luči njegovih osebnih okoliščin. Dolžnik teh dejstev v prvotnem ugovoru in ugovoru po izteku roka ni mogel uveljaviti, ker je ta praksa Evropskega sodišča za človekove pravice nastala kasneje po letu 2017, povzelo pa jo je tudi Ustavno sodišče RS (npr. Up-619/17 z dne 15. 3. 2017). Sodišče je sicer povzelo vse osebne okoliščine v obrazložitev sklepa, vendar jih ni presodilo pri sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma, zato je storilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče bi o teh okoliščina tudi moralo zaslišati dolžnika.

Nadalje pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je vložil predlog za odlog izvršbe z dne 2. 4. 2024, ki ga je sodišče s sklepom z dne 9. 4. 2024 zavrnilo, vendar ta sklep še ni pravnomočen. Pritrjuje ugotovitvi sodišča, da je v tem predmetnem predlogu za odlog navedel razloge za ustavitev izvršbe, ne drži pa ugotovitev sodišča, da ni uveljavil razloge za odlog izvršbe. Predmetni predlog za odlog je namreč vložil iz razloga, da v času do odločitve pritožbenega sodišča ne pride ponovno do kršitve 8. člena EKČP, za katero dolžnik utemeljeno meni, da je podana.

3.Upnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam dolžnika in predlaga zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Dolžnik je v ugovoru po izteku roka in predlogu za odlog izvršbe z dne 10. 4. 2024 navajal, da v stanovanju prebiva in ima prijavljeno stalno bivališče od leta 1991 ter da mu to stanovanje pomeni dom. V vsem tem času je razvil vez z bivalno enoto in okoljem, prijatelji, s sosedi, si zagotovil najnujnejše za bivanje, ureja okolico stanovanjske stavbe, pred 15 leti je posvojil dve zapuščeni mački, za kateri še sedaj skrbi, občasno pomaga tudi starejšim ljudem v okolju, opravlja družbeno koristna dela. Ne zna si predstavljati izgube doma. Zadnja leta je bil izpostavljen mučnim sodnim postopkom, doživlja panične napade, anksioznost, ima težave z visokim pritiskom. Prisilna selitev pomeni za dolžnika najhujšo obliko posega v pravico do spoštovanja doma. Opisal je okoliščine v zvezi z najemno pogodbo in pojasnil, da najemnino sedaj plačuje, upnik pa ni nikoli izpolnil obveznosti do dolžnika glede njegove pravice do odkupa stanovanja.

O ugovoru po izteku roka

6.Ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave, lahko dolžnik vloži tudi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, vse do konca izvršilnega postopka, če ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi (prvi odstavek 56. člena ZIZ). Dolžnik je dolžan v takem ugovoru navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v času vložitve. Sodišče zavrže kasnejši ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru (drugi odstavek 56. člena ZIZ).

7.Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da dolžnik z že zgoraj navedenimi trditvami o osebnih okoliščinah v zvezi s stanovanjem, katere ponovno povzema v pritožbi, ni zatrjeval dejstev, ki bi se nanašala na samo terjatev in bi nastopila po izvršljivosti odločbe, oziroma ni izkazal zakaj teh dejstev ni uveljavil že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Pravilno je tudi pojasnilo, da trditve o plačilu najemnine v zadnjem obdobju, katere tudi ponovno povzema v pritožbi, ne predstavljajo dejstev, ki se nanašajo na izterjevano nedenarno terjatev upnika zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine, ki je predmet tega izvršilnega postopka.

8.Ker lahko dolžnik v ugovoru po izteku roka uveljavlja samo prave opozicijske ugovorne razloge (iz 8., 9. in 11. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ), to je ugovorne razloge, ki dolžnikovo iz izvršilnega naslova izhajajočo obveznost ukinjajo, na pravilnost izpodbijane odločitve o zavrženju ugovora po izteku roka ne vplivajo pritožbeno izpostavljena dejstva glede izgube pravice do doma oziroma kršitve pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena EKČP.

9.Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje pravilno ugovor po izteku roka skladno z določbo drugega odstavka 56. člena ZIZ zavrglo.

O predlogu za odlog izvršbe

10.Dolžnik pritožbeno ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je svoje enake osebne okoliščine že uveljavil v predlogu za odlog izvršbe z dne 2. 4. 2024, o katerem je sodišče prve stopnje že odločalo in ga je s sklepom z dne 9. 4. 2024 zavrnilo. Pritrditi je sicer dolžniku, da ta sklep v času vložitve predmetne pritožbe še ni bil pravnomočen, je pa postal pravnomočen s sklepom sodišča druge stopnje I Ip 236/2024 z dne 12. 9. 2024.

11.Dolžnik pritožbeno ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da v predmetnem predlogu za odlog izvršbe z dne 10. 4. 2024 ni navedel nobenih novih okoliščin, tudi ne takih, ki bi nastopile po izdaji (sedaj pravnomočnega) sklepa z dne 9. 4. 2024 o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe z dne 2. 4. 2024. Ker je sodišče prve stopnje vsebinsko enak predlog dolžnika za odlog izvršbe z dne 2. 4. 2024 že pravnomočno zavrnilo s sklepom z dne 9. 4. 2024, v zvezi s sklepom sodišča druge stopnje I Ip 236/2024 z dne 12. 9. 2024, dolžnik pa v predlogu za odlog izvršbe z dne 10. 4. 2024 ni zatrjeval nobenih novih okoliščin, ki bi utemeljevale odlog izvršbe, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je predlog za odlog izvršbe z dne 10. 4. 2024 zavrglo.

12.Glede dolžnikovega sklicevanja na pravico do spoštovanja doma iz prvega odstavka 36. člena Ustave RS (nedotakljivost stanovanja) in iz 8. člena EKČP, ki posamezniku v določenih primerih zagotavlja, da bo pred pretečo izgubo doma deležen sodne presoje sorazmernosti posega, ta presoja pa mora biti še posebej skrbna tedaj, ko posamezniku preti izselitev iz državnega stanovanja, je pojasniti, da se ta v izvršilnem postopku za izpraznitev in izročitev stanovanja uresničuje v okviru 2. točke drugega odstavka 71. člena ZIZ, to je v okviru pravil o odlogu izvršbe. Sodišče prve stopnje je v (pravnomočnem) sklepu z dne 9. 4. 2024, presojalo dolžnikov predlog za odlog izvršbe z dne 2. 4. 2024 tudi v smislu izpolnjevanja pogojev iz te določbe. Ker je bil dolžnik že deležen sodne presoje sorazmernosti posega v njegovo pravico do doma, v novem predlogu za odlog izvršbe z dne 10. 4. 2024 pa ni zatrjeval nobenih novih okoliščin, test sorazmernosti v okviru dolžnikove pravice do doma ni predstavljal pravno pomembnih dejstev za odločitev o novem predlogu dolžnika za odlog izvršbe. Zato ni podana pritožbeno očitana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

13.Upoštevaje navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo predlog dolžnika za odlog izvršbe z dne 10. 4. 2024.

14.Iz vseh navedenih razlogov je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

15.Dolžnik krije sam svoje stroške tega pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni bil uspešen, zato mu upnik stroškov ni povzročil neutemeljeno (šesti odstavek 38. člen ZIZ).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 71

Pridruženi dokumenti:*

Opr št. sodišča II stopnje: VSC Sklep I Ip 236/2024, z dne 12.09.2024, ECLI:SI:VSCE:2024:I.IP.236.2024

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.