Jedro

Dejstvo, da je tožnica kot vodja službe za brezplačno pravno pomoč zaposlena pri sodišču, ki je pristojno odločati o zadevi, da je kljub velikosti sodišča njeno delovno mesto v isti stavbi, v kateri je oddelek sodišče, ki zadevo obravnava, in se tako vsakodnevno srečuje s sodniki, ki lahko o zadevi odločajo, bi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja zlasti glede na naravo sporne zadeve, v kateri se nakazuje možnost razkrivanja določenih okoliščin iz osebnega življenja pravdnih strank.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Kranju.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem A. po tožbi tožnice teče pravdni postopek zaradi dodelitve mladoletnega otroka in določitve stikov. Na naroku 22. 1. 2014 je tožena stranka predlagala delegacijo pristojnosti, ker je tožnica kot pravosodna svetnica in vodja službe za brezplačno pravno pomoč zaposlena na Okrožnem sodišču A., ki vodi ta sodni postopek. Kot vodja te službe se vsakodnevno srečuje z vsemi sodniki, s katerimi ima delovne kontakte, z nekaterimi pa tudi prijateljske. Sedež delovnega mesta tožnice je na istem naslovu kot oddelek ... Okrožnega sodišča A., ki obravnava zadevo in kjer dela tudi sodnica, ki vodi ta postopek. Meni, da obstaja objektivna nevarnost, da bi prišlo do dvoma v nepristranskost sojenja.

2. Tožnica je v odgovoru na predlog za delegacijo navedla, da sta toženec in njegov pooblaščenec zlorabila procesne pravice, ki jih imata po zakonu, zaradi česar je predlagala njuno kaznovanje. Toženec je namreč izostal z naroka zaradi udeležbe na tritedenskih motociklističnih dirkah ..., njegovo pooblaščenec pa je na naroku predlagal delegacijo pristojnosti in izločitev razpravljajoče sodnice. Oba predloga pa sta bila dana prepozno, saj je toženec od začetka pravdnega postopka seznanjen s položajem tožnice kot vodje službe za brezplačno pravno pomoč pri Okrožnem sodišču v A. Zato bi moral to izpostaviti že v odgovoru na tožbo. Od tedaj se namreč v zvezi s tem ni spremenila nobena okoliščina in tudi na naroku pooblaščenec ni navedel nobene nove okoliščine. Zatrjeval je zgolj objektivno možnost kontaktov med tožnico in razpravljajočo sodnico. Nobeni ni očital ničesar konkretnega, pač pa zgolj abstraktno možnost srečanja. Ni pojasnil, v čem naj bi samo srečanje pomenilo prednost za tožnico. Toženec je bil tako s predlogom ne le prepozen, pač pa tudi vsebinsko ni zadostno utemeljil svojih predlogov za delegacijo pristojnosti in izločitev razpravljajoče sodnice. S tem je povzročil preložitev obravnave, pa tudi nepotrebne dodatne stroške. Tožnica je prepričana, da toženec ni bil upravičeno odsoten z obravnave, saj ni šlo za nujno službeno zadržanost, pač pa njegovo osebno zabavo, čemur bi se lahko odrekel. Sicer pa tožnica še pojasnjuje, da je bila s sodnico v kontaktu le na dveh narokih, da med postopkom ni imela nobenih privilegijev in da odločitve sodišča ne potrjujejo toženčevih navedb.

3. Predlog je utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Primarni, glavni razlog za prenos pristojnosti je sicer smotrnost, vendar pa se pomembnost instituta delegacije kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, zlasti tudi takšne, ki vzbujajo dvom v objektivno nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

5. Dejstvo, da je tožnica kot vodja službe za brezplačno pravno pomoč zaposlena pri sodišču, ki je pristojno odločati o zadevi, da je kljub velikosti sodišča njeno delovno mesto v isti stavbi, v kateri je oddelek sodišče, ki zadevo obravnava, in se tako vsakodnevno srečuje s sodniki, ki lahko o zadevi odločajo, bi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja zlasti glede na naravo sporne zadeve, v kateri se nakazuje možnost razkrivanja določenih okoliščin iz osebnega življenja pravdnih strank. Za obstoj nepristranskosti sojenja sta namreč odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja, zato je bil tožnikov predlog za delegacijo vsebinsko ustrezen in mu ni bilo treba pojasniti še konkretne okoliščine, ki naj bi kazale na tožničin priviligiran položaj v postopku. Zadostuje namreč vtis, objektivna možnost, da bi tak položaj imela. V nasprotnem primeru bi bila namreč lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

6. Predlog za prenos pristojnosti ni vloga, vezana na rok, niti navedbe v predlogu ne predstavljajo navedb o dejstvih, na katera stranka opira svoj zahtevek ali izpodbija navedbe nasprotnika. Zato lahko stranka predlog vloži do konca postopka. Zmotno je torej stališče tožnice, da je toženčev predlog prepozen, medtem ko bo moralo utemeljenost njenih navedb o neupravičenem izostanku toženca z naroka, o njegovem zavlačevanju postopka in izigravanju procesnih pravic ter utemeljenost predlaganega kaznovanja presoditi sodišče prve stopnje, saj naj bi do navedenih nepravilnosti prišlo v postopku pred prvostopenjskim sodiščem.

7. Vrhovno sodišče torej sodi, da so podane okoliščine, ki narekujejo prenos pristojnosti na drugo sodišče. Upoštevajoč načelo ekonomičnosti postopka je kot stvarno pristojno za odločanje o zadevi določilo Okrožno sodišče v B., ki je krajevno najbližje sicer pristojnemu sodišču in prebivališču pravdnih strank.