Jedro

Ustavitev postopka ne more pomeniti tudi njegovega konca, dokler ni odločeno o vseh pravnih sredstvih, temveč gre vsebinsko le za konec faze oprave izvršbe, torej konec opravljanja neposrednih izvršilnih dejanj. Povedano drugače, sklep o ustavitvi postopka v takem primeru učinkuje enako, kot če bi sodišče s sklepom izrecno ustavilo le izvršbo, za kar se v pritožbi zavzemata dolžnika, tak sklep pa zato ne pomeni ovire za odločitev o ugovoru dolžnikov, kot slednja zmotno menita. Kljub sklepu o ustavitvi postopka bo torej moralo sodišče prve stopnje o (pravočasnem) ugovoru dolžnikov v nadaljevanju postopka vsebinsko odločiti, saj dolžnika izkazujeta pravni interes za njegovo meritorno obravnavo že zaradi morebitne pravice do nasprotne izvršbe in tudi zaradi presoje stroškov.ugovornega postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Dolžnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ustavilo izvršilni postopek. Ugotovilo je, da je po izdaji sklepa o izvršbi upnik umaknil predlog za izvršbo.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlagata pritožbo dolžnika po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navajata, da sta 12. 10. 2023, torej pravočasno, vložila ugovor, v katerem sta kot delodajalca dejanskega dolžnika napadla sklep, s katerim je odločeno o njuni odgovornosti za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov tako po temelju kot po višini. Do poplačila upnika s prisilno izvršbo je prišlo še pred prejemom sklepa o izvršbi in pravnomočnostjo ter izvršljivostjo sklepa o izvršbi. Upnik je v času, ko še ni potekel rok za ugovor dolžnikov zoper sklep o izvršbi, umaknil predlog za izvršbo, zaradi česar je sodišče prenagljeno ustavilo izvršilni postopek. Dolžnika imata pravni interes, da se odloči o ugovoru in da se izvršilni postopek ne ustavi. Ustavitev postopka ne da bi sodišče odločilo o dolžnikovemu ugovoru, je dolžnikoma v škodo. V primerih, ko sklep o izvršbi še ni pravnomočen in ko o morebitnih pravnih sredstvih stranke, torej ugovoru dolžnikov, še ni bilo odločeno, ni mogoče sprejeti sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka, ampak se lahko ustavi le izvršba (sklep VSL I Ip 326/2023).

3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da je 27. 10. 2021 Okrajno sodišče v Ljubljani z dopisom obvestilo dolžnikovega dolžnika (prvega dolžnika), da izvrši sklep o izvršbi. Ker upnik ni prejel nobenega novega obvestila ne s strani dolžnikovega dolžnika, ne s strani sodišča, je 18. 9. 2023 podal predlog za izvršbo na podlagi 134. člena ZIZ.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Dolžnika neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje: (-) da je z izdanim sklepom poseglo v njuno ustavno zagotovljeno pravico do enakega varstva pravic in do sodnega varstva na podlagi 22. ter 23. člena Ustave RS, (-) da jima je odvzelo pravico do kontradiktornega postopka in do vložitve rednega pravnega sredstva zoper sodno odločbo, (-) da se do upnikovega predloga nista mogla izreči, (-) da jima je vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, (-) da jima je onemogočena obramba, ker so jima bila nedopustno in protipravno odvzeta denarna sredstva. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, je sodišče prve stopnje zgolj sledilo izjavi upnika, ki je umaknil predlog za izvršbo in je posledično ustavilo izvršilni postopek na podlagi prvega ter tretjega odstavka 43. člena ZIZ. Ne pomeni pa to, da ne bo v nadaljevanju postopka odločilo o ugovoru dolžnikov.

6. Prav tako dolžnika neutemeljeno očitata sodišču prve stopnje: (-) da sklep ne vsebuje obrazloženih razlogov zakaj se je odločilo za ustavitev izvršilnega postopka in ne za ustavitev izvršbe, kar je predlagal upnik, (-) da je podana bistvena kršitev določb postopka in je sklep nezakonit, (-) da izdanega sklepa brez obrazložitve ni mogoče preizkusiti. Izpodbijani sklep ima zadostno obrazložitev, to je ugotovitev upnikovega upnika predloga za izvršbo in zakonsko podlago za odločitev.

7. Upnik je z vlogo z dne 5. 10. 2023 umaknil predlog za izvršbo, ker je dolžnik v celoti poravnal znesek dovoljene izvršbe ter predlagal, da se dovoljena izvršba ustavi. Zadnji zapis, da naj se dovoljena izvršba ustavi, ne pomeni, da je upnik predlagal zgolj ustavitev izvršbe. Bistveno je, da je umaknil predlog za izvršbo in tedaj prvi ter tretji odstavek 43. člena ZIZ določata kogentno, da sodišče ustavi postopek.

8. Taki dikciji je sodišče prve stopnje pravilno sledilo, zapisanemu pa sledi tudi večinska sodna praksa. Zaslediti je sicer tudi drugačna stališča, da je v takem primeru mogoče ustaviti le izvršbo (sklep VSL I Ip 326/2023 - točno na ta judiktat se sklicujeta dolžnika), vendar pa je ugotoviti, da s tem dolžnik ne more utemeljiti svojega pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka, saj tudi takšna morebitna sprememba (da bi se torej ustavila le izvršba in bi se postopek nadaljeval z odločanjem o ugovoru) dolžniku ne bi prinesla nobene neposredne pravne koristi in njegovega položaja v tem postopku ne bi v ničemer izboljšala. Ustavitev postopka namreč ne more pomeniti tudi njegovega konca, dokler ni odločeno o vseh pravnih sredstvih, temveč gre vsebinsko le za konec faze oprave izvršbe, torej konec opravljanja neposrednih izvršilnih dejanj. Povedano drugače, sklep o ustavitvi postopka v takem primeru učinkuje enako, kot če bi sodišče s sklepom izrecno ustavilo le izvršbo, za kar se v pritožbi zavzemata dolžnika, tak sklep pa zato ne pomeni ovire za odločitev o ugovoru dolžnikov, kot slednja zmotno menita v pritožbi. Kljub sklepu o ustavitvi postopka bo torej moralo sodišče prve stopnje o (pravočasnem) ugovoru dolžnikov v nadaljevanju postopka vsebinsko odločiti, saj dolžnika izkazujeta pravni interes za njegovo meritorno obravnavo že zaradi morebitne pravice do nasprotne izvršbe (iz podatkov spisa namreč izhaja, da je bila še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi denarna terjatev že prisilno realizirana) in tudi zaradi presoje stroškov ugovornega postopka.1

9. Sodišče druge stopnje je zato zavrglo pritožbo dolžnikov kot nedovoljeno (352. člen ZPP v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

10. Dolžnika sama krijeta svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem nista uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

1 Sklep VSL I Ip 1203/2023, ki se sklicuje na sklepe VSM I Ip 276/2022, VSM I Ip 65/2022-2, VSM I Ip 5/2022, VSC II Ip 218/2020, VSL II Ip 643/2017.