Jedro

Kadar upravnega akta ni več, preneha tudi pravna korist in pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 23.3.1998. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikova predloga za obnovo postopka ter odpravo odločbe po nadzorstveni pravici, v zadevi, končani z njeno odločbo z dne 7.8.1997, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba proti odločbi Republiške uprave za javne prihodke - Izpostava A. z dne 29.9.1995. Sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi tožene stranke in razlogom, ki jih je navedla za odločitev. Navaja, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen obnovitveni razlog iz 5. točke 1. odstavka 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86). Tožnik namreč v upravnem sporu niti ne zatrjuje, da je tožena stranka kot predhodno vprašanje rešila del dejanskega stanja, ki se nanaša na razvrščanje proizvodov v posamezne tarifne številke Tarife davka od prometa proizvodov, in tudi ne navaja odločbe, s katero bi tožena stranka v bistvenih točkah to vprašanje drugače rešila kot z odločbo, glede katere se zahteva obnova postopka. Po presoji sodišča prve stopnje niti mnenja niti navodila, na katera se sklicuje tožnik, ne morejo biti obnovitveni razlog po 5. točki 1. odstavka 249. člena ZUP/86. Tožnik vlaga pritožbo iz vseh razlogov iz 72. člena ZUS. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne istemu sodišče v novo sojenje.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni dovoljena.

Po določbi 249. člena ZUP/86, ki se uporablja v zadevah, začetih pred uveljavitvijo novega ZUP, je mogoče obnoviti postopek, ki je bil končan z dokončno odločbo v upravnem sporu. V obravnavani zadevi je tožnik zahteval obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo tožene stranke z dne 7.8.1997, in odpravo navedene odločbe po nadzorstveni pravici. Tožnik že v tožbi navaja, da navedeno odločbo tožene stranke izpodbija tudi s tožbo pred pristojnim sodiščem. Pritožbeno sodišče je vpogledalo v spis Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v N.G. št. U 2782/97-11, in ugotovilo, da je bila odločba tožene stranke z dne 7.8.1997 s sodbo z dne 30.6.2000 odpravljena in zadeva vrnjena toženi stranki v ponoven postopek. Glede na novo nastalo procesno stanje pritožbeno sodišče ugotavlja, da odločbe, katere odpravo je tožnik predlagal v predlogu za obnovo postopka in v predlogu za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici, ni več. Po presoji pritožbenega sodišča je z odpravo odločbe z dne 7.8.1997 prenehal njen učinek, s tem pa tudi pravovarstvena potreba za odločanje o predlogu za obnovo postopka in za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici.

Pravni interes je procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti ves čas trajanja upravnega spora. Ta interes mora obstajati tudi v času pritožbenega postopka. Upravni spor je namreč po določbi 4. člena ZUS dopusten, če tožnik uveljavlja, da je prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi upravnega akta. Kadar pa upravnega akta ni več, preneha tudi pravna korist in pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu. Tožnik je ob vložitvi tožbe sicer izkazoval pravni interes v tem upravnem sporu. Zaradi odprave odločbe med pritožbenim postopkom pa je ta pravni interes prenehal, saj se tožnikov pravni položaj ne more spremeniti, ker so prenehali pravni učinki napadane odločbe.

Pri tem pritožbeno sodišče pripominja, da je sodišče prve stopnje napačno odločalo o odločbi upravnega organa druge stopnje, s katero v upravnem postopku ni bilo odločeno o upravni stvari, temveč je bila le zavrnjena pritožba zoper odločbo Republiške uprave za javne prihodke - Izpostava A. z dne 29.9.1995. Namen izrednega pravnega sredstva obnove postopke je namreč odprava dokončne odločbe, v kateri se odloča o pravici, torej bi bilo v tem primeru mogoče odločati le o obnovi postopka, končanega s prvostopno odločbo.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 3. odstavka 343. člena ZPP, ki se po 1. odstavku 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom.