Jedro

Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Pridobitev solastnega deleža na nepremičnini na podlagi dogovora o skupni gradnji ne izključuje obligacijskega zahtevka.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pripada na parceli št... k.o..., ki je v naravi stanovanjska stavba s površino 130 m2 in dvoriščem s površino 502 m2 in ki je vrisana v katastrski načrt, ni pa še "zemljiškoknjižno vzpostavljena" pravdnima strankama lastninski delež vsaki do 5/10. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Istočasno je ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo odločitev o pravdnih stroških.

Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga revizijo tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno razveljavitev ter razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ne strinja se z ugotovitvami, da sta pravdni stranki stanovanjsko hišo gradili na podlagi dogovora o skupni gradnji. Hiša se je gradila le za tožnika, ki je v gradnjo vložil ves svoj denar, toženka pa je vlagala veliko manj. Vsa gradbena dokumentacija se je izdelovala in financirala po naročilu tožnika. Tudi parcela je bila kupljena za tožnika. S svojim pokojnim očetom je sklenil tožnik poravnavo, s katero je zaradi poplačila svojih vlaganj v očetov čebelnjak v P. pridobil lastništvo nad določenimi stvarmi, ki jih je kasneje potreboval pri gradnji stanovanjske hiše. Če je projekt gradnje narejen tako, da obsega dve enakovredni stanovanjski etaži, to še ne pomeni, da sta deleža pravdnih strank enaka. Glede toženke je bila gradnja izvajana z namenom, da bo na stanovanju imela le pravico uporabe.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Revizija graja pravno razlago izpodbijane sodbe s stališča drugačne (pravne) presoje ugotovljenih dejstev. Dejanske ugotovitve - od zbrane dokumentacije do izpovedi prič in strank - naj bi ne dopuščale sklepanja o tem, da je med pravdnima strankama pred začetkom gradbenih del bil sklenjen dogovor o skupni gradnji z načrtom o delitvi hiše na dve samostojni in enakovredni stanovanjski enoti. Vendar pa tožnik v tej smeri zaide na področje graje dokazne ocene: trdi, da je stavbna parcela bila kupljena le zanj, da se je gradbena dokumentacija zbirala in financirala po njegovem naročilu, da je gradnjo financiral in ob njej fizično delal v glavnem on sam ali ljudje po njegovem naročilu in da je že ob nakupu zemljišča obstojal dogovor, da se bo hiša gradila le zanj. Revizijska trditvena podlaga torej prvenstveno zavrača opisanim stališčem drugačno dokazno presojo. Tako sta sodišči druge in prve stopnje (na podlagi istih dokazov, na katere se tožnik sklicuje v reviziji) sprejeli dokazno oceno, s katero sta poklonili vero toženki v njenih trditvah, da zemljišče ni bilo kupljeno (le) za tožnika, da vsa dokumentacija dokazuje (posebej krediti, odobreni obema) približno enak prispevek, da je bilo toženkino finančno, organizacijsko in fizično angažiranje pri gradnji (najmanj) enako tožnikovemu in končno - kar iz povedanega logično sledi - da je bil sklenjen dogovor o skupni gradnji s predvidevanjem enakih lastninskih deležev. Taka ocena pravno odločilnih dejstev - tudi izpovedi prič - revizijsko s stališča morebitnih procesnih napak (notranjih protislovij ali nekonsistentnosti) ni grajana. Pravno odločilni segmenti dejanskih ugotovitev pripeljejo do ustrezne pravne razlage, ki je, kakor je ugotovljeno v izpodbijani sodbi, edino sprejemljiva: dogovor o skupni gradnji med pravdnima strankama s predpostavljenima enakima deležema je obstojal in bil realiziran. Same dejanske ugotovitve, ki opisano pravno razlago podpirajo, pa ne morejo biti predmet revizijske graje (tretji odstavek 385. člena ZPP).

Pravdni stranki sta tako na podlagi realiziranega dogovora pridobili lastnino na skupni gradnji v enakih deležih (prvi odstavek 20. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih). Morebitni večji ali manjši finančni prispevek k sami gradnji je lahko - kot pravilno ugotavlja sodišče druge stopnje, le predmet obligacijskega zahtevka in ne more vplivati na stvarnopravna deleža pravdnih strank.

Po povedanem je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).