Jedro

Stanovanjsko razmerje preneha po 58.čl. zakona o stanovanjskih razmerjih zaradi več kot 6 mesečne neuporabe stanovanja. Pri tem ni pomembno, kje živi dotedanji imetnik stanovanjske pravice. Gre za samostojen razlog za prenehanje stanovanjskega razmerja, ki ni odvisen od okoliščin, ki so pomembne za ugotavljanje odpovednih razlogov po 60. čl. istega zakona. Zato tožena stranka neutemeljeno povezuje 58. in 60. člen zakona o stanovanjskih razmerjih.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka izprazniti enosobno stanovanje v Tomšičevi 30, in ga izročiti tožeči stranki. Ugotovilo je, da toženka spornega stanovanja ne uporablja že več kot šest mesecev, zato ji je na podlagi določbe 58. člena zakona o stanovanjskih razmerjih stanovanjsko razmerje prenehalo.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženkino pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje. V celoti je potrdilo prvostopne ugotovitve in pravno stališče, da je na podlagi 58.čl. zakona o stanovanjskih razmerjih toženki prenehalo stanovanjsko razmerje za sporno stanovanje.

Proti tej sodbi vlaga toženka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Sodbi očita, da ni upoštevala določil 60.člena zakona o stanovanjskih razmerjih in ni ugotovilo, ali ima toženka drugo primerno stanovanje. Poleg tega navaja, da družinski člani njenega gospodinjstva niso prenehali uporabljati spornega stanovanja. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo in tožbeni zahtevek zavrne.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila in tedanji Javni tožilec Republike Slovenije se o njej ni izjavil ( 3. odst. 390.čl. zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Stanovanjsko razmerje preneha po 58.čl. zakona o stanovanjskih razmerjih zaradi več kot 6 mesečne neuporabe stanovanja. Pri tem ni pomembno, kje živi dotedanji imetnik stanovanjske pravice. Gre za samostojen razlog za prenehanje stanovanjskega razmerja, ki ni odvisen od okoliščin, ki so pomembne za ugotavljanje odpovednih razlogov po 60. čl. istega zakona. Zato tožena stranka neutemeljeno povezuje 58. in 60. člen zakona o stanovanjskih razmerjih.

Izpodbijana sodba temelji na dejanski ugotovitvi, da je toženka prenehala uporabljati sporno stanovanje. Ta ugotovitev izhaja iz dokazne ocene izvedenih dokazov. Revizijsko sodišče ne more presojati pravilnosti dokazne ocene, stranke pa ne morejo uspešno uveljavljati v reviziji razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. odst. 385.čl. ZPP) Uveljavljani revizijski razlog ni podan, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (386.čl. ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožene stranke kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).