Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali se lahko kriteriji in vodila, glede zahteve po nepristranskem odločanju sodišč na podlagi prvega odstavka 23. člena Ustave RS, v celoti in brez ustrezne razlage upoštevajo za odločanje organov, ki niso sodišča, torej brez upoštevanja narave, organizacije, sestave in položaja organa, ki odloča, ter narave postopka, v katerem le-ta odloča? Ali se lahko ugovor o nepristranskosti organa ter dejstva in dokaze v zvezi z njim (tj. ugovor obstoja procesne predpostavke in procesnopravni dejanski stan) v nasprotju s tretjim odstavkom 20. člena in 52. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) prvič uveljavlja v tožbi zoper dokončno odločitev upravnega organa, ne da bi stranka izkazala, da jih ni mogla navajati že v postopku pred izdajo izpodbijanega akta, ali pa se navedeni določili uporabljata le za nova dejstva in dokaze v zvezi s samo vsebino upravne zadeve (tj. materialnopravne ugovore in dejanske stanove)?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali se lahko kriteriji in vodila, glede zahteve po nepristranskem odločanju sodišč na podlagi prvega odstavka 23. člena Ustave RS, v celoti in brez ustrezne razlage upoštevajo za odločanje organov, ki niso sodišča, torej brez upoštevanja narave, organizacije, sestave in položaja organa, ki odloča, ter narave postopka, v katerem le-ta odloča? Ali se lahko ugovor o nepristranskosti organa ter dejstva in dokaze v zvezi z njim (tj. ugovor obstoja procesne predpostavke in procesnopravni dejanski stan) v nasprotju s tretjim odstavkom 20. člena in 52. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) prvič uveljavlja v tožbi zoper dokončno odločitev upravnega organa, ne da bi stranka izkazala, da jih ni mogla navajati že v postopku pred izdajo izpodbijanega akta, ali pa se navedeni določili uporabljata le za nova dejstva in dokaze v zvezi s samo vsebino upravne zadeve (tj. materialnopravne ugovore in dejanske stanove)?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbi ugodilo in ob uporabi drugega odstavka 64. člena ZUS-1 ugotovilo nezakonitost odločbe Sodnega sveta RS (Sodni svet) št. Su 613/2017-18 z dne 9. 11. 2017. Z izpodbijano odločbo Sodnega sveta je bila na sodniško mesto višje sodnice imenovana tam navedena sodnica (prizadeta stranka v tem upravnem sporu).

2. Upravno sodišče RS je izpodbijano sodbo utemeljilo na stališčih odločbe Ustavnega sodišča RS (Ustavno sodišče), št. Up-1094/18-13 z dne 21. 2. 2019, da se tudi za Sodni svet pri njegovem odločanju uporabljajo vsebinsko sorodne garancije zagotavljanja nepristranskosti odločanja, kot to velja za odločanje sodišč in presodilo, da ob izoblikovanih zahtevah ustavnosodne prakse in prakse ESČP okoliščine v tem primeru dopuščajo dvom v nepristranskost Sodnega sveta, ne le v očeh tožeče stranke, temveč tudi objektivno. Za odločitev ni relevantna okoliščina, da je bila izpodbijana odločitev Sodnega sveta sprejeta soglasno in so zanjo glasovali vsi njegovi člani. Z izpodbijano odločitvijo je bila tožeči stranki kršena pravica iz prvega odstavka 23. člena v zvezi z 22. členom Ustave RS, kar je vplivalo na zakonitost izpodbijane odločbe. Ker je ta že izvršena, je sodišče preverilo sorazmernost posega v pridobljene pravice in pravne koristi izbrane kandidatke v primeru odprave odločbe. Ugotovilo je (le) nezakonitost te odločbe in je ni odpravilo, pri tem pa je sledilo tudi (podrednemu) tožbenemu predlogu.

3. Tožena stranka je zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi navedenih pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)1 izpolnjeni, zato je revizijo dopustilo glede pravnih vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembni pravni vprašanji, o katerih sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni. Nepristransko odločanje kot vidik načela poštenega postopka mora biti zagotovljeno v vseh postopkih, zato je vprašanje, ki se v zvezi s tem pojavlja ob vsakokratnem sprejemanju odločitve kateregakoli (upravnega) organa, torej tudi Sodnega sveta, pomembno za pravno varnost, enotno uporabo prava in razvoj prava, saj je mogoče pričakovati več tovrstnih zadev. Poleg tega je Zakon o sodnem svetu, s katerim je bil prvič samostojno urejen položaj in pristojnosti Sodnega sveta kot _sui generis_ organa, relativno nov zakon,2 zato so stališča Vrhovnega sodišča, ki se nanašajo na njegovo uporabo, pomembna in nujno potrebna. Tudi drugo vprašanje predstavlja pomemben procesni vidik uveljavljanja pravice iz 22. in 23. člena Ustave RS v zvezi s tretjim odstavkom 20. člena in 52. členom ZUS-1. 1 Na podlagi prvega odstavka 122. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) namreč spremenjeni prvi odstavek 22. člena ZUS-1 določa, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače. 2 Velja od 20. 11. 2017.