Jedro

Če je na zapadlost terjatve moč sklepati iz vsebine sodne poravnave in dolžnik temu ugovarja, mora sodišče izvesti temu ustrezni dokazni postopek.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Stroški dolžnika v zvezi s pritožbo se pridržijo za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnikov proti sklepu o izvršbi zaradi dosege dejanj na podlagi sodne poravnave Temeljnega sodišča v Novem mestu, Enota v Novem mestu, opr. št. Rp 110/92 z dne 30.9.1992. Upnikoma je odmerilo nadaljnje izvršilne stroške v znesku 48.070,00 SIT.

Proti sklepu se pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov.

Ponovno navaja ugovorne navedbe, da stranke v poravnavi niso opredelile, kdaj terjatev zapade iz razloga, ker je bila pridobitev dokumentacije za izpolnitev dolžnikove obveznosti izjemno zahtevna.

Že v ugovoru je navedel, da je imel težave pri pridobitvi ustreznih soglasij in ureditvi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dolžnik je izdelavo le-te naročil družbi T... d.o.o., kateri je šele v letošnjem letu uspelo pripraviti vso ustrezno dokumentacijo. Pri pristojni upravni enoti je bilo dolžniku z odločbo št. 351-03-317/99 z dne 9.11.1999 podaljšano lokacijsko dovoljenje do 10.9.2000. Prav tako pa je dolžnik dne 26.11.1999 pri pristojni upravni enoti podal vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo garaže. Uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in navaja, da je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da dolžnik svoje obveznosti ni pripravljen izpolniti. Po mnenju dolžnika bi moralo sodišče pred izdajo izpodbijane odločbe zaslišati dolžnika in opraviti ustreznejše poizvedbe pri pristojnih upravnih organih.

Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Upnika sta odgovorila na pritožbo. Ker pa je pritožba zoper sklep enostransko pravno sredstvo (366. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99 v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), sodišče druge stopnje ni obravnavalo odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Stranke so soglasne, kaj je izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu. Po sodni poravnavi z dne 30.9.1992 (glej A2, točka 2a) se je dolžnik zavezal, da bo sočasno z gradnjo novega poslovnega stanovanjskega objekta med tem objektom in stanovanjsko hišo na parc.št. 83 na svoje stroške in za lastnino upnika izgradil objekt v izmeri 5 m širine x 3 metre višine x 9 metrov dolžine v brežino, računano vključno z arkadami, to je boks s ploščo, s potrebnimi izkopi ter izvozi materiala, z izvedbo na način, določen s sodno poravnavo. V skladu s prvim in drugim odstavkom 224. člena Zakona o izvršilnem postopku - ZIP (sedaj prvi in drugi odstavek 225. člena ZIZ) je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo tako, da upnika na stroške dolžnika pozidata vmesni prostor, kot je določeno v sodni poravnavi. Sklicevanje dolžnikov, da zapadlost obveznosti v poravnavi ni določena iz razloga, ker naj bi bila pridobitev ustrezne dokumentacije izjemno zahtevna, ni točna. Zaveza dolžnika je po sodni poravnavi, da izgradi objekt (pozidavo vmesnega prostora) sočasno z gradnjo novega poslovno-stanovanjskega objekta. Iz sodne poravnave je tako razvidna dospelost upnikove terjatve - izgradnje objekta, ki je sočasno pogojena z gradnjo novega poslovno-stanovanjskega objekta.

Pridobitev ustrezne dokumentacije pri pristojnem upravnem organu pa je stvar izvedbe. S sodno poravnavo ni urejeno, kako in kdaj bo dolžnik pridobil ustrezna dovoljenja za izgradnjo vmesnega prostora, saj to tudi ni potrebno, temveč da bo sočasno z gradnjo novega poslovno-stanovanjskega objekta začel izpolnjevati obveznost, izhajajočo iz izvršilnega naslova, in jo po logiki zadeve tudi izpolnil do izgradnje drugega objekta. Ker je dolžnik dolžan izpolniti obveznost kot skrben gospodar, se tudi ne more sklicevati na tretjega, tj., da je imela družba T... d.o.o. težave pri pridobitvi ustreznih dovoljenj. Sam način realizacije torej ne more vplivati na zapadlost dolžnikove obveznosti. V tej zvezi je zmotno stališče prvostopnega sodišča, da je obveznost dolžnika zapadla takoj po podpisu sodne poravnave (3. točka), ko je dolžnik pridobil pravico posegov v zemljišče parc. št. 433/2 in na parcelo št. 83 do stanovanjske stavbe. S tem pogodbenim določilom namreč ni določena dospelost upnikove terjatve (datum izpolnitve), zato na tej podlagi tudi ni moč sklepati, ali je dolžnik prišel v zamudo v zvezi z izpolnitvijo obveznosti (zapadlost terjatve). Da pa je s sodno poravnavo predviden rok za izgradnjo vmesnega prostora, je razvidno tudi iz aneksa strank k poravnavi z dne 30.6.1993 (glej A5), po katerem stranki soglašata, da gradnja poteka istočasno z gradnjo novega objekta dolžnika, boks pa je dolžnik dolžan zgraditi najkasneje do takrat, ko bo novi objekt pod streho. Stranki sta torej z aneksom le še precizirali sicer že določen čas izpolnitve. Dolžnik je uveljavljal ugovorni razlog iz 6.točke 50. člena ZIP (sedaj 6. točka 55. člena ZIZ), da še ni pretekel rok za izpolnitev terjatve oziroma da s sodno poravnavo ni določen datum izpolnitve obveznosti.

V tej zvezi pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo odločilnega dejstva, ki vpliva na zapadlost dolžnikove obveznosti, torej ali je gradnja novega poslovno-stanovanjskega objekta končana ("pod streho"), zato je prvostopno sodišče najmanj preuranjeno zavrnilo dolžnikov ugovor kot neutemeljen. Ker je dejansko stanje v tej smeri nepopolno ugotovljeno, je bilo treba na podlagi določbe 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugoditi pritožbi dolžnika in razveljaviti izpodbijani sklep in vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.

V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje postopa v zgoraj nakazani smeri, na podlagi pisno določenega roka zapadlosti dolžnikove obveznosti in glede na njegov ugovor torej ugotovi, ali je njegova obveznost že tudi dejansko zapadla zaradi končane izgradnje drugega objekta, na katerega je bila vezana zapadlost njegove obveznosti. Šele po razjasnitvi tega dejstva bo lahko o ugovoru pravilno odločilo.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.