Jedro

Kakršnokoli predrugačenje javne listine (ne glede na kasnejšo uporabo) pomeni dokončanje kaznivega dejanja ponarejanja listin, zaradi česar ni mogoče govoriti o poskusu. Prav tako pa ne gre za neprimeren poskus, ker je pisalo nedvomno primerno sredstvo, prometno dovoljenje pa primeren objekt za izvršitev tega kaznivega dejanja.

Izrek

Pritožba obdolženega Z. G. se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Obdolženi Z. G. je dolžan plačati 40.000,00 SIT povprečnine.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je bil obdolženi Z. G. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin po členu 256/III in I KZ. Izrečena mu je bila pogojna obsodba, v okviru katere mu je sodišče prve stopnje določilo kazen tri mesece zapora in preizkusno dobo dve leti. Odločeno je še bilo, da se obdolžencu odvzame prometno dovoljenje št. ..., izdano pri U. e. C. dne 1. 10.1997, in da je dolžan plačati stroške kazenskega postopka v znesku 8.800,00 SIT ter 30.000,00 SIT povprečnine. Proti tej sodbi se je obdolženi pravočasno pritožil po svoji zagovornici iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ga oprosti krivde oz. podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba ni utemeljena. V nasprotju s pritožbo sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvostopno sodišče na podlagi ocene vseh za razsojo pomembnih dokazov, dejansko stanje te kazenske zadeve pravilno in v popolnosti ugotovilo. Pri odločanju ni storilo zatrjevanih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, s tem, ko je obdolženca spoznalo za krivega storitve očitanega kaznivega dejanja, pa je tudi kazenski zakon pravilno uporabilo. Ni sprejemljiva trditev zagovornice, da je šlo v obravnavanem primeru le za poskus oz. neprimerni poskus kaznivega dejanja ponarejanja listin. Ker iz spisu priloženega prometnega dovoljenja in strokovnega mnenja centra za kriminalistično tehnične preiskave izhaja, da je v prometnem dovoljenju obdolženca v rubriki "prometno dovoljenje veljavno do" vidna sled vpisa z modrim pisalom, je zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo prometno dovoljenje predrugačeno, pravilen. Kakršnokoli predrugačenje javne listine (ne glede na kasnejšo uporabo) namreč pomeni dokončanje kaznivega dejanja ponarejanja listin, zaradi česar ni mogoče govoriti le o poskusu. Glede pritožbenih zatrjevanj o tem, da je šlo za neprimeren poskus, pa je potrebno poudariti, da je pisalo (modro) nedvomno primerno sredstvo, prometno dovoljenje pa primeren objekt za izvršitev tega kaznivega dejanja. Prvostopno sodišče nadalje utemeljeno zavrača tudi tisti del zagovora obdolženca, ko navaja, da ne ve, kdo je takšen vpis izvršil. B.J., obdolženčev znanec, ki mu že več let popravlja vozila, in ki jih tudi vozi na tehnične preglede, je bil prepričljiv v svoji izpovedbi, da je tudi tokrat obdolžencu vozilo po tem, ko ga je predhodno popravil, peljal samo na tehnični pregled. Povedal pa je tudi, da obdolženi za registracijo ni imel denarja, ker za tisti mesec naj ne bi dobil socialne podpore, in da bo avto registriral, ko bo dobil dve nadomestili skupaj. Ker potrditvah B. J. obdolženi njemu ni nikoli izročil svoje osebne izkaznice, s pomočjo katere bi lahko registriral obdolženčev avto, in ker obdolženi tudi ni zatrjeval, da bi svoje prometno dovoljenje izročil še komu drugemu, pritožbeno sodišče soglaša z oceno prvostopnega sodišča, da je zaradi finančne stiske imel le obdolženi interes za podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja. Ker gre tako za vpis v prometno dovoljenje s strani obdolženca, ne pa upravnega organa, ki je edini pooblaščen za tak vpis, so podani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja ponarejanja listin po III. odstavku 256. člena KZ. Ne glede na to, da je bil lažni podatek izbrisan na način, da je lahko vsakomur, tudi laiku, jasno, da je šlo za naivno predrugačenje javne listine, pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da zaradi pomembnosti dejstev (brezhibnost vozila in sklenjeno obvezno zavarovanje), ki ju veljavno prometno dovoljenje dokazuje, konkretnega obdolženčevega ravnanja ni mogoče označiti za manj nevarnega. Iz tega razloga sta tako določena kazen kot preizkusna doba primerni in ni pogojev za spremembo v korist obdolženca. Pri odločanju o pritožbi niso bile ugotovljene krštive, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti. Zaradi zavrnitve pritožbe mora obdolženi Z. G. plačati povprečnino. Njena višina je odmerjena z upoštevanjem zapletenosti in trajanja pritožbenega postopka ter pridobitnih in premoženjskih razmer obdolženca, ugotovljenih na prvi stopnji, ki so takšne, da bo ta strošek pritožbenega postopka zmogel plačati.