Jedro

Dolžnik v ugovoru ne zatrjuje nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo in predmete izvršbe in ki bi obenem preprečevali izvršbo, temveč se njegove trditve nanašajo na samo terjatev, kar pa ni dopustno. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.

Izrek

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi opr. št. Ig 99/00088 z dne 1.3.1999, nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom oziroma novimi predmeti izvršbe, in sicer z rubežem dolžnikovega dobroimetja na žiro računu pri S... banki d.d. in na žiro računu pri A..banki d.d. .

Odločilo je tudi, da se izvršba z rubežem dolžnikovega dobroimetja na žiro računu pri K. banki d.d. .. ustavi.

Zoper sklep je dolžnik pravočasno ugovarjal. Navedel je, da ugovarja iz razloga po 9. točki 1. odst. 55. člena ZIZ, ker je upnik po dogovoru pristal na izpolnitev dolga po 30.8.1999, ta rok pa še ni potekel. V dokaz svojih trditev je predlagal zaslišanje strank.

Skladno s 1. odst. 57. člena ZIZ je bil ugovor vročen upniku v odgovor, ki je nanj tudi odgovoril. Navedel je, da z dolžnikom ni bil sklenjen nikakršen dogovor o odložitvi izpolnitve dolžnikove obveznosti.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika zoper sklep z dne 14.6.1999 štelo kot neutemeljen (po 2. odst. 53. člena ZIZ) in ga poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi po 5. odst. 62. člena ZIZ.

Ugovor ni utemeljen.

Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo in s tem tudi predmete izvršbe, ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo in predmete izvršbe, v katerem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje (5. odst. 62. člena in 2. odst. 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ugovor dolžnika teh pogojev ne izpolnjuje. Dolžnik namreč v ugovoru ne zatrjuje nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo in predmete izvršbe in ki bi obenem preprečevali izvršbo, temveč se njegove trditve nanašajo na samo terjatev, kar pa ni dopustno. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.

Tako so razlogi, ki so pri odločanju pritožbenega sodišča na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov v obravnavanem primeru ni. Zato je ugovor dolžnika z dne 26.6.1999 zavrnilo kot neutemeljen in sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.