Jedro

Glede na naravo predmetnega pravdnega postopka, ki je izšel iz izvršilnega, sta stranki imeli možnost dogovorjeno krajevno pristojnost uveljavljati že v izvršilnem postopku. Po drugem odstavku 62. člena ZIZ namreč sodišče v primeru razveljavitve dovolilnega dela sklepa o izvršbi nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Pri tem upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. Že iz razloga, ker nobena od strank te možnosti v izvršilnem postopku ni izkoristila, sporazuma o pristojnosti ni mogoče upoštevati v predmetnem pravdnem postopku.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani (Centralni oddelek za verodostojno listino, v nadaljevanju COVL) je s sklepom VL 108765/2010-6 46 z dne 8. 11. 2010 razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila izvršba dovoljena, in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani.

2. Okrožno sodišče v Ljubljani se je izreklo za nepristojno za odločanje v predmetnem gospodarskem sporu in zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Kopru. Tako je sklenilo na podlagi ugotovitve, da sta pravdni stranki sklenili sporazum o pristojnosti koprskega sodišča. 3. Okrožno sodišče v Kopru je sprožilo spor o pristojnosti. Menilo je, da je ravnanje Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je upoštevalo sporazum o pristojnosti po uradni dolžnosti, napačno.

4. Za odločanje v tej zadevi je krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

5. Okrožno sodišče v Ljubljani se je izreklo za nepristojno in zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Kopru, ker je (kot izhaja iz razlogov njegovega sklepa) po vpogledu v najemno pogodbo z dne 23. 5. 2002 ugotovilo, da sta se pravdni stranki v 14. členu dogovorili za krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Piranu ali Okrožnega sodišča v Kopru. Revizijsko sodišče soglaša s stališčem predložitvenega sodišča, da je opisano postopanje ljubljanskega sodišča napačno. Drži, da morebitnega sporazuma o krajevni pristojnosti ni mogoče upoštevati po uradni dolžnosti, temveč le, če ga je ena od strank pravočasno uveljavljala.

6. Glede na naravo predmetnega pravdnega postopka, ki je izšel iz izvršilnega, sta stranki imeli možnost dogovorjeno krajevno pristojnost uveljavljati že v izvršilnem postopku. Po drugem odstavku 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) namreč sodišče v primeru razveljavitve dovolilnega dela sklepa o izvršbi nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Pri tem upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. Že iz razloga, ker nobena od strank te možnosti v izvršilnem postopku ni izkoristila, sporazuma o pristojnosti ni mogoče upoštevati v predmetnem pravdnem postopku.(1) Predložitveno sodišče ima tako prav, da je za sojenje v obravnavani zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, ki mu je bila zadeva s strani izvršilnega sodišča odstopljena kot sodišču, ki je za sojenje v sporu pristojno po splošnih pravilih o krajevni pristojnosti.

7. Na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je Vrhovno sodišče zato sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Op. št. (1): O tem je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče v sklepih III R 33/2011 z dne 6. 2. 2012 in III R 28/2012 z dne 25. 9. 2012.