V drugem odstavku 3. člena prehodne določbe ZOdv-G je določeno, da se prej veljavni peti odstavek 17. člena ZOdv uporablja še 6 mesecev od uveljavitve te novele, tj. do 26. 4. 2023. To pomeni, da se od navedenega datuma dalje pri odločanju o povračilu odvetniških stroškov v okviru BPP v vseh primerih lahko uporabi le spremenjeni peti odstavek 17. člena ZOdv, ki je ukinil polovično plačilo odvetniških storitev, ne glede na to, kdaj je bila storitev opravljena.
I.Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. Bpp 392/2020 z dne 20. 6. 2023 se v zavrnilnem delu, ki je smiselno vsebovan v I. točki izreka, odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponoven postopek.
II.Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.
1.Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kopru (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijanim sklepom tožniku kot izvajalcu brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) odmeril nagrado in stroške za opravljene storitve BPP na podlagi odločbe toženke Bpp 392/2020 z dne 29. 9. 2020 v skupni višini 10.448,55 EUR (I. točka izreka). Odločil je še, da se priznani znesek stroškov izplača iz proračunskih sredstev sodišča in nakaže na transakcijski račun odvetnika v roku 30 dni po prejemu računa (II. točka izreka).
2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil tožnik z odločbo Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. Bpp 392/2020 z dne 29. 9. 2020 določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, in sicer v obliki pravnega svetovanja in zastopanja na I. stopnji v pravdnem postopku, ki se je vodil pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. III P 587/2020. Tožnik je 5. 5. 2023 toženki vrnil pravočasno izpolnjeno napotnico s stroškovnikom za odmero nagrade za opravljene storitve in pripadajočih stroškov. Toženka je pri odmeri nagrade upoštevala šesti odstavek 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) in peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), in sicer za storitve, opravljene do 25. 4. 2023. Tožniku kot izvajalcu BPP je odmerila nagrado v skupni višini 33.970 točk, in sicer 9000 točk za prvo obrazloženo vlogo z dne 4. 3. 2021 (tar. št. 20/1 OT), 6750 točk za drugo obrazloženo vlogo z dne 12. 5. 2021 (tar. št. 20/2 OT), 4500 točk za tretjo obrazloženo vlogo z dne 28. 10. 2021 (tar. št. 20/3), 9000 točk za narok za glavno obravnavo dne 9. 11. 2022 (tar. št. 21/1 OT), 40 točk za odsotnost iz pisarne dne 8. 11. 2022 (2 x začete 1/2 ure; četrti odstavek 6. člena OT), 4500 točk za četrto obrazloženo vlogo z dne 27. 12. 2022 (tar. št. 20/3 OT), 50 točk za pregled spisa in pridruženega spisa Pg 86/2007 dne 5. 12. 2022 (tar. št. 43/2 OT), 40 točk za odsotnost iz pisarne dne 5. 12. 2022 (2 x začete 1/2 ure, četrti odstavek 6. člena OT), 50 točk za pregled spisa in pridruženega spisa II K 31985/2010 (tar. št. 43/2 OT) in 40 točk za odsotnost iz pisarne dne 7. 12. 2022 (2x začete 1/2 ure, četrti odstavek 6. člena OT). Ob upoštevanju petega odstavka 17. člena ZOdv je toženka tožniku nagrado za storitve, opravljene do 25. 4. 2023, razpolovila, tako da mu je priznala nagrado v skupni višini 16.985 točk. Od priznane (celotne) nagrade mu je priznala še materialne stroške v višini 2 % vrednosti storitve do 1.000 točk, ter 1 % vrednosti storitve nad 1.000 točk (329,7 točk). Tožnikova nagrada tako skupaj znaša 17.334,7 točk x 0,60 EUR (vrednost točke), tj. 10.400,82 EUR. Toženka je tožniku priznala še potne stroške za tri prihode na sodišče v skupni višini 47,73 EUR in sklenila, da skupni znesek nagrade, ki se tožniku izplača iz proračunskih sredstev, zanaša 10.448,55 EUR.
3.Tožnik s tožbo izpodbija zavrnilni del sklepa toženke, ki je smiselno vsebovan v I. točki izreka, s katero je bilo tožnikovemu zahtevku le delno ugodeno. Navaja, da je bila zaradi zmotne uporabe materialnega prava nagrada za opravljene odvetniške storitve odmerjena prenizko. Meni, da je sicer toženka pravilno izračunala nagrado za opravljene storitve v višini 33.970 točk, nato pa je nagrado za storitve, opravljene do 25. 4. 2023, neutemeljeno prepolovila in mu priznala nagrado le v višini 16.985 točk. Pri tem se je zmotno sklicevala na peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv),<sup>1</sup> ki v času odločanja toženke ni več veljal. Navedena določba ZOdv je bila namreč spremenjena z Zakonom o spremembi in dopolnitvi Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 130/2022, v nadaljevanju ZOdv-G), ki se je glede na prehodno in končno določbo ZOdv-G pričel uporabljati 26. 4. 2023. S spremembo ureditve je bilo odpravljeno polovično plačilo odvetniških storitev v okviru izvajanja BPP. Tožnik izpostavi, da prehodna ureditev ZOdv-G ne določa, da bi se storitve, ki so bile opravljene pred začetkom uporabe ZOdv-G, o njihovi odmeri pa bo sodišče odločalo po začetku uporabe ZOdv-G, obračunavale po do tedaj veljavnih predpisih. To po njegovem prepričanju pomeni, da je za uporabo spremenjenega petega odstavka 17. člena ZOdv odločilno, kdaj odvetnik na sodišče priglasi stroške (vloži stroškovnik), na podlagi česar sodišče odloča o odmeri stroškov za odvetniške storitve. Če odvetnik vloži stroškovnik po uveljavitvi spremenjene določbe petega odstavka 17. člena ZOdv (26. 4. 2023 ali pozneje), mora sodišče pri odmeri stroškov za odvetniške storitve odločati po ZOdv-G in je odvetnik za opravljene storitve upravičen do plačila v celotnem znesku po OT. Pri tem se sklicuje na mnenje Ministrstva za pravosodje št. 007-125/2021-2023-38 z dne 21. 12. 2022 ter na sodno prakso drugih okrožnih sodišč v Republiki Sloveniji. Tožnik poudarja, da je stroškovnik, napotnico za BPP in dokazila o opravljenih storitvah vložil 5. 5. 2023, torej po začetku veljavnosti spremembe petega odstavka 17. člena ZOdv. Zato meni, da je upravičen do odmere nagrade za opravljene storitve v celotnem znesku po OT. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep v I. točki izreka spremeni in odloči, da je toženka tožniku poleg že priznane nagrade dolžna priznati in odmeriti še dodatno nagrado v višini 16.985 točk po OT, to je v znesku 10.191,00 EUR. Zahteva tudi povračilo pavšalnih stroškov postopka in plačane sodne takse.
4.Toženka na tožbo ni odgovorila, sodišču pa je poslala upravni spis.
5.Stranka z interesom na tožbo ni odgovorila.
6.Tožba je utemeljena.
7.V izpodbijanem sklepu in vloženi tožbi je kot tožnik naveden odvetnik A. A.. Iz uradne evidence AJPES izhaja, da je bil tožnik kot samostojni odvetnik 30. 12. 2024 izbrisan iz poslovnega registra. Glede na navedeno je sodišče v uvodu sodbe kot tožnika navedlo A. A. in ne odvetnika A. A..
8.Po šestem odstavku 30. člena ZBPP je odvetnik upravičen do nagrade in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom v višini, izračunani po OT, in v obsegu dodeljene brezplačne pravne pomoči. Način vrednotenja, obračunavanja in plačilo odvetniških nagrad in izdatkov, ki jih mora plačati naročnik storitve odvetniku, je predpisan v OT. Po petem odstavku 17. člena ZOdv, veljavnem do sprejetja ZOdv-G, je bil odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. S sprejetjem ZOdv-G, ki je začel veljati 26. 10. 2022, na podlagi 3. člena ZOdv-G pa se uporablja od 26. 4. 2023, je bila uveljavljena izenačitev plačila odvetnika, postavljenega po uradni dolžnosti, in odvetnika, ki izvaja storitve BPP, s plačilom odvetnika, ki deluje na trgu, in sicer tako, da je od dne uporabe spremenjenega petega odstavka 17. člena ZOdv odvetnik za opravljene storitve namesto do polovice zneska upravičen do celotnega zneska po OT.
9.V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo toženke določen za izvajanje BPP, ki jo je bilo deležno Združenje A. v zvezi s postopkom Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. III P 587/2020. Med strankama tudi nista sporna narava in obseg storitev, ki jih je za upravičenca v navedenem postopku opravil tožnik. Nadalje ni sporno, da je tožnik toženki 5. 5. 2023 pravočasno predložil napotnico s stroškovnikom in dokazili o opravljenih storitvah. Vse storitve, ki jih je tožnik zajel v stroškovniku, so bile opravljene pred začetkom uporabe spremenjenega petega odstavka ZOdv, tj. pred 26. 4. 2023.
10.V upravnem sporu pa ostaja sporno, ali je toženka tožniku za storitve, ki so bile opravljene pred 26. 4. 2023, priglašene pa s stroškovnikom 5. 5. 2023, utemeljeno priznala nagrado v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po OT. Tožnik namreč meni, da bi morala toženka pri odmeri nagrade za storitve, opravljene pred 26. 4. 2023, uporabiti spremenjeni peti odstavek 17. člena ZOdv in mu priznati nagrado v celotnem znesku po OT.
11.Sodišče pritrjuje tožniku, da je od 26. 4. 2023, ko se je pričela uporabljati spremenjena ureditev po ZOdv-G, odvetnik upravičen do polnega (in ne več zgolj polovičnega) plačila za svoje delo tudi v zadevah zastopanja stranke po uradni dolžnosti in v zadevah brezplačne pravne pomoči. V skladu z načelom zakonitosti iz prvega odstavka 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je upravni organ pri odločanju v upravnih zadevah vezan na zakone, podzakonske predpise, predpise lokalnih skupnosti in splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil. V sodni praksi,<sup>2</sup> ki jo podpira tudi teorija,<sup>3</sup> se je ustalilo stališče, da mora upravni organ praviloma uporabiti tisti predpis, ki velja v trenutku izdaje prvostopenjske odločbe. Odstop od tega pravila je izjemoma mogoč, če to terja varstvo pravic strank, ali če to izhaja že iz samega predpisa. Ko je toženka odločala o tožnikovi zahtevi za povračilo odvetniških stroškov in izdala izpodbijani sklep z dne 20. 6. 2023, je že veljala novela ZOdv-G in se je tudi že začela uporabljati. ZOdv-G pa ne vsebuje prehodne določbe, ki bi določala, da se za plačilo odvetniških storitev, ki so bile opravljene v okviru BPP pred uveljavitvijo ZOdv-G, še naprej uporablja prej veljavni peti odstavek 17. člena ZOdv. V drugem odstavku 3. člena prehodne določbe ZOdv-G je določeno zgolj to, da se prej veljavni peti odstavek 17. člena ZOdv uporablja še 6 mesecev od uveljavitve te novele, tj. do 26. 4. 2023. To pomeni, da se od navedenega datuma dalje pri odločanju o povračilu odvetniških stroškov v okviru BPP v vseh primerih lahko uporabi le spremenjeni peti odstavek 17. člena ZOdv, ki je ukinil polovično plačilo odvetniških storitev.
12.Razlaga toženke, po kateri je za upoštevanje spremenjene ureditve po ZOdv-G odločilno, kdaj so bile odvetniške storitve opravljene, bi pomenila, da bi se prej veljavni peti odstavek 17. člena ZOdv uporabljal vse dokler bi odvetniki priglašali odvetniške stroške za storitve BPP, ki so bile opravljene pred 26. 4. 2023. To pa bi izničilo smisel časovne zamejitve uporabe prej veljavne ureditve na 6 mesecev po sprejetju ZOdv-G.
13.Ker toženka z izpodbijanim sklepom o priglašenih odvetniških stroških ni odločila na podlagi predpisa, veljavnega v času odločanja toženke (20. 6. 2023), temveč je samovoljno (brez pravne podlage) podaljšala uporabo prej veljave ureditve preko 6-mesečnega roka iz 3. člena ZOdv-G, je zmotno uporabila materialno pravo. Sodišče je zato tožbi ugodilo, izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek. V skladu s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 je toženka v ponovljenem postopku vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.
14.Sodišče ni sledilo tožnikovemu predlogu za odločanje v sporu polne jurisdikcije (65. člen ZUS-1), saj je upravni spor primarno namenjen sodni kontroli zakonitosti aktov uprave, upravno sodišče pa o upravni stvari samo odloča le, če tako določa zakon, ali če je to potrebno zaradi narave pravice ali zaradi varstva ustavne pravice (7. člen ZUS-1). Ti pogoji po presoji sodišča v tej zadevi niso izpolnjeni. Sodišče je tudi ocenilo, da bo o upravičenosti do celotne nagrade glede na podatke spisa lažje in hitreje odločila toženka (pristojni organ za BPP) in na podlagi 45. člena ZBPP tudi odredila izplačilo preostale polovice nagrade (16.985 točk) iz proračunskih sredstev.
15.Sodišče je na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega upravnega akta, med tožnikom in toženko ni sporno. Sporno je bilo le materialnopravno vprašanje pravilne uporabe petega odstavka 17. člena ZOdv.
1.Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). V zadevi ni bil opravljen narok za glavno obravnavo. Tožnika je v postopku od 27. 12. 2014 dalje, ko je sodišče prejelo pooblastilo, sicer zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, vendar iz spisa ni razvidno, da bi v tem upravnem sporu odvetnik za tožnika opravil kakršno koli procesno dejanje. Zato je tožnik po prvem odstavku 3. člena Pravilnika upravičen do povračila stroškov v višini 15,00 EUR. Toženka mora navedeni znesek tožniku plačati v roku 15 dni od prejema te sodbe. Povračila morebitnih zamudnih obresti od priznanih stroškov tožnik v tožbi ni zahteval, zato sodišče o njih ni odločilo (prvi in drugi odstavek 163. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1)
2.Plačano sodno takso v višini 148,00 EUR bo tožniku vrnilo sodišče po uradni dolžnosti (36. in 37. člen Zakona o sodnih taksah (ZST-1) ter opomba 6.1.c taksne tarife tega zakona).
-------------------------------
1.Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 - od. US, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 8/16 - odl. US, 46/16, 36/19.
2.Glej na primer odločbo Ustavnega sodišča št. Up-304/01 z dne 20. 5. 2004, 10. točka obrazložitve, in sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 223/2013 z dne 3. 6. 2015. Primerjaj tudi sodbi Upravnega sodišča I U 13/2022 z dne 7. 6. 2022 in I U 166/2009 z dne 30. 3. 2010.
3.Glej na primer Čebulj, J., v: Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Kerševan, E., in Kovač, P. (ur.), Uradni list Republike Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, 2020, str. 101.
4.Tako Upravno sodišče že v sodbi II U 246/2023 z dne 25. 4. 2025. Enako stališče je sprejelo tudi Višje delovno in socialno sodišče v sklepih Psp 53/2024 z dne 12. 6. 2024 in Pdp 342/2023 z dne 15. 6. 2023.