Jedro

Nasprotni udeleženec grozečih in žaljivih sporočil o prvi predlagateljici namreč ni pošiljal osebi, glede katere bi lahko utemeljeno pričakoval, da s prvo predlagateljico ni v ničemer povezana in da zato prva predlagateljica zanje ne bo izvedela. Ravno nasprotno, toženec je o prvi predlagateljici komuniciral z osebo, ki je z njo tesno povezana, zato ob dejanskih okoliščinah te zadeve ne drži, da zgolj zato, ker njegova sporočila niso bile neposredno usmerjena nanjo, ne gre za kršitev izrečenih ukrepov, pač pa gre za povsem očitno (čeprav posredno) navezovanje stikov s prvo predlagateljico.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Udeleženci nosijo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s s sklepom z dne 17. 1. 2025 (r. št. 16), ki je bil potrjen s sklepom pritožbenega sodišča II Cp 72/2025 z dne 26. 2. 2025 (r. št. 21), nasprotnemu udeležencu izreklo več ukrepov za zaščito predlagateljev na podlagi prvega odstavka 19. člena ZPND.

1.Z izpodbijanim sklepom (r. št. 37) je sodišče prve stopnje na predlog predlagateljev podaljšalo trajanje s sklepom z dne 17. 1. 2025 izrečenih ukrepov za obdobje šestih mesecev na podlagi tretjega odstavka 19. člena ZPND. Zaključilo je, da je podaljšanje trajanja izrečenih ukrepov nujno, (i.) ker je nasprotni udeleženec z elektronskimi sporočili, ki jih je pošiljal sedanjemu prijatelju prve predlagateljice, (ii.) in ob osebnem srečanju dne 15. 5. 2025 grozil in žalil prvo predlagateljico, zaradi česar je ta v vsakodnevnem strahu in duševni stiski, kar vse posledično ogroža tudi drugega predlagatelja.

2.Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo sklepa o izreku ukrepov z dne 17. 2. 2025, v postopku za podaljšanje izrečenih ukrepov ni relevantno, saj je bilo to temelj za presojo trajanja izrečenih ukrepov. Sodišče prve stopnje je svoje zaključke neutemeljeno oprlo na ugotovitve o težavah nasprotnega udeleženca z alkoholom, saj so ti očitki povsem neizkazani. Prezrlo je tudi, da se stiki med drugim predlagateljem in nasprotnim udeležencem izvajajo pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) in bi takšne težave, če bi obstajale, CSD brez dvoma zaznal. Izpostavljanje preteklih prometnih prekrškov nasprotnega udeleženca je zato povsem zgrešeno. Stališče sodišča prve stopnje, da je predlagatelj ob dogodku dne 15. 5. 2025 vozil avtomobil, čeprav tega ne bi smel, izhaja iz napačnega razumevanja njegovih navedb iz odgovora na predlog za podaljšanje izrečenih ukrepov, saj je tam navedel, "da ima avto parkiran na oddaljenem parkirišču", kar pa ne pomeni, da se z njim vozi. Na stike z drugim predlagateljem ga vedno pripelje njegova sedanja partnerka. Po pritožnikovem stališču njegov spor s A. A. (sedanji prijatelj prve predlagateljice) ni pomemben v tej zadevi. S komunikacijo z njim ni kršil izrečenih ukrepov, poleg tega pa se je ta nanašala izključno na A. A. v zvezi z drugim predlagateljem in ne na prvo predlagateljico. Iz sporočil ne izhaja, da je nasprotni udeleženec želel vzpostaviti stik s prvo predlagateljico.

2.Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo dejansko stanje glede dogodka z dne 15. 5. 2025. Opozarja, da je prva predlagateljica ta dogodek na CSD opisala šele 23. 6. 2025, kar je najmanj neobičajno. Poleg tega za obstoj zatrjevanega dogodka predlagateljica ni podala prav nobenega dokaza in torej ni izkazan niti s stopnjo verjetnosti. Tudi zaključek, da sta pri predlagateljici podana strah in prizadetost, je preuranjen in nedokazan, pri čemer te ugotovitve izpodbija s sklicevanjem na izpoved predlagateljice v postopku izdaje sklepa z dne 17. 1. 2025. Zaradi vsebine te izpovedi bi moralo sodišče prve stopnje predlagateljico glede njene ogroženosti ponovno zaslišati.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Za podaljšanje ukrepov morajo biti podani enaki razlogi, kot za izrek ukrepa po 19. členu ZPND, poleg tega pa mora biti izkazano še, da izrečeni ukrepi niso učinkovali in jih je nasprotni udeleženec kršil. Namen podaljšanja je v preprečitvi nasilnih ravnanj in je podaljšanje vedno na mestu, če dejanske okoliščine ob odločanju o podaljšanju veljavnosti izrečenih ukrepov ne dajejo podlage za sklepanje, da do ponovitve nasilja ne bo več prihajalo.

5.Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da so ugotovljene dejanske okoliščine, ki so bile podlaga za izrek ukrepov s sklepom z dne 17. 1. 2025, pomembne za presojo, ali dejstva, ki jih je nato ugotovilo ob izdaji izpodbijanega sklepa, utemeljujejo podaljšanje izrečenih ukrepov (prim. obrazložitev iz 9. točke izpodbijanega sklepa). Takšno razumevanje medsebojnega razmerja med dejanskim stanjem ob izreku ukrepov in ob odločanju o podaljšanju njihovega trajanja je glede na zgoraj citirano sodno prakso materialnopravno povsem pravilno, zato ne drži pritožbeno stališče, da se je sodišče prve stopnje neutemeljeno oprlo na dejstva, ki so bila podlaga za izrek ukrepov z dne 17. 1. 2025. Ta dejstva in njihova medsebojna primerjava so pomembna ravno zaradi presoje nujnosti nadaljnje zaščite obeh predlagateljev s podaljšanjem trajanja že izrečenih ukrepov.

6.Ugotovitev sodišča prve stopnje, oprta na predloženo elektronsko korespondenco (priloga A7), da je nasprotni udeleženec v sporočilih, ki jih je v času izrečenih ukrepov naslovil na sedanjega prijatelja prve predlagateljice, v njej zapisal grožnje in žaljivke zoper prvo predlagateljico, samostojno vodijo do zaključka o nujnosti zaščite obeh predlagateljev s podaljšanjem trajanja izrečenih ukrepov.

7.Vsebina predloženih elektronskih sporočil že na prvi pogled potrjuje pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec v njih grobo žalil prvo predlagateljico. S pritožbeno navedbo, da se ta elektronska komunikacija nanaša izključno na razmerje med nasprotnim udeležencem in A. A. ter na po mnenju pritožnika njegova sporna ravnanja v zvezi z drugim predlagateljem, dokazne ocene sodišča prve stopnje, da gre tudi za žaljiva sporočila v zvezi s prvo predlagateljico, tako ni uspel izpodbiti.

8.Pritožnikovo stališče, da ne gre za kršitev, ker ni šlo za vzpostavljanje komunikacije s prvo predlagateljico, ne drži. Ukrepi, izrečeni s sklepom z dne 17. 1. 2025, so nasprotnemu udeležencu prepovedali "navezovati kakršnekoli stike s predlagateljico na kakršenkoli način" (peta alineja I. točke izreka sklepa z dne 17. 1. 2025). Ugotovljeno (in neizpodbijano) dejstvo, da je nasprotni udeleženec sporočila pošiljal sedanjemu prijatelju prve predlagateljice, vodijo v zaključek, da je šlo za posredno navezovanje stikov z njo, s čimer je nasprotni udeleženec brez dvoma kršil prepoved navezovanja komunikacije. Nasprotni udeleženec grozečih in žaljivih sporočil o prvi predlagateljici namreč ni pošiljal osebi, glede katere bi lahko utemeljeno pričakoval, da s prvo predlagateljico ni v ničemer povezana in da zato prva predlagateljica zanje ne bo izvedela. Ravno nasprotno, toženec je o prvi predlagateljici komuniciral z osebo, ki je z njo tesno povezana, zato ob dejanskih okoliščinah te zadeve ne drži, da zgolj zato, ker njegova sporočila niso bile neposredno usmerjena nanjo, ne gre za kršitev izrečenih ukrepov, pač pa gre za povsem očitno (čeprav posredno) navezovanje stikov s prvo predlagateljico.

9.Ugotovitvam sodišča prve stopnje o občutkih strahu, ponižanja in ogroženosti pri prvi predlagateljici zaradi neprimerne elektronske komunikacije nasprotni udeleženec nasprotuje s sklicevanjem na vsebino njene izpovedi, podane v postopku izdaje sklepa z dne 17. 1. 2025, s čimer pa tako ugotovljenih dejstev ne more izpodbiti. Gre namreč za psihične posledice pri prvi predlagateljici, ki so samostojna posledica kršitve izrečenih ukrepov, zato jih nasprotni udeleženec ne more izpodbiti z vsebino izpovedi, ki je bila podana pred kršitvijo izrečenih ukrepov. Stališče pritožnika, da bi moralo sodišče prve stopnje prvo predlagateljico zaslišati zaradi vsebine izpovedbe v postopku do izdaje sklepa z dne 17. 1. 2025, torej ni utemeljeno, česa drugega v zvezi s tem pa sodišču prve stopnje ne očita.

9.Dejstev o ogroženosti drugega predlagatelja zaradi ugotovljenih kršitev nasprotni udeleženec ne izpodbija.

10.Ker že ugotovljena dejstva o navezovanju stikov s prvo predlagateljico in posledični ogroženosti obeh predlagateljev utemeljujejo podaljšanje izrečenih ukrepov, neodvisno od ostalih ugotovljenih okoliščin, se pritožbenemu sodišču ni bilo treba opredeljevati do pritožbenih navedb, s katerimi nasprotni udeleženec izpodbija dejstva o težavah z alkoholom in dejstva o osebnem stiku z dne 15. 5. 2025.

11.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbeni razlogi niso podani. Ker obenem ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (določba drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 22.a členom ZPND ter 42. členom ZNP-1), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22.a členom ZPNKD in 42. členom ZNP-1).

12.Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni bistveno prispeval k odločanju o (ne)utemeljenosti pritožbe, zato je sodišče skladno z načelom prostega preudarka (osmi odstavek 22.a člena ZPND) sklenilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Sklepa Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1383/2019 in IV Cp 886/2023, sklep Višjega sodišča v Celju II Cp 127/2020.

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 19