Jedro

Skladno s petim odstavkom 73. člena ZPP imajo stranke pravico do posebne pritožbe zoper sklep, s katerim je zavrnjena njihova zahteva za izločitev višjega sodnika. Izpodbijani sklep predsednika Vrhovnega sodišča je takšen sklep.

Toženec ni substanciral okoliščin, ki bi zbujale dvom v nepristranskost sojenja. Njegov očitek ne seže dlje od pavšalnih navedb o domnevno neustreznem ravnanju izločevanega predsednika Višjega sodišča v Mariboru. Zato ne utemeljijo sklepanja o njegovem neprimernem odnosu do toženca. Odločitev v izpodbijanem sklepu o zavrnitvi zahteve za izločitev je zato pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Toženec je v zadevi II P 315/2022, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, z vlogo z dne 15. 10. 2024 predlagal izločitev: 1. razpravljajoče sodnice A.A.; 2. predsednice Okrajnega sodišča v Mariboru, 3. predsednice Okrožnega sodišča v Mariboru B.B., 4. predsednika Višjega sodišča v Mariboru C.C.. Hkrati je podal predlog za prenos krajevne pristojnosti sodišča in predlog za izločitev vrhovnih sodnikov.

2.Za odločitev o zahtevi za izločitev predsednika Višjega sodišča v Mariboru C.C. je pristojen predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (drugi odstavek 73. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ta je s sklepom Su 1379/2024 z dne 19. 12. 2024 (v nadaljevanju izpodbijani sklep) toženčevo zahtevo za izločitev predsednika Višjega sodišča v Mariboru zavrnil.

3.Toženec je zoper izpodbijani sklep vložil pravočasno in dovoljeno pritožbo. V njej navaja, da je z vlogo z dne 15. 10. 2024 med drugim predlagal izločitev predsednika Vrhovnega sodišča, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo. Kljub temu je predsednik Vrhovnega sodišča odločal o predlogu za izločitev predsednika Višjega sodišča v Mariboru in izdal izpodbijani sklep. S tem je zagrešil hujše kršitve postopka, dodatno izkazal svojo nepoštenost in nepristranskost ter kršil toženčevo ustavno pravico do poštenega sojenja. Poudarja, da kadar je podan predlog za izločitev sodnika, mora ta prenehati z opravljanjem dela, dokler o njegovi izločitvi ni odločeno. Kljub podanemu predlogu za izločitev vrhovnih sodnikov predsednik Vrhovnega sodišča o predlogu ni odločal in je o predlogu za prenos krajevne pristojnosti odločala vrhovna sodnica D.D. kot predsednica senata. Izpodbijani sklep je neutemeljen in neobrazložen, saj se predsednik Vrhovnega sodišča glede izločitvenih navedb ni izjasnil. Poudarja, da je predsednik Višjega sodišča v Mariboru C.C. izdal sklep Su 178/2022 z dne 12. 9. 2022, v katerem je odločal o izločitvi višjih sodnikov, med drugim tudi o svoji izločitvi. Predsednik Višjega sodišča v Mariboru ne zagotavlja poštenega in nepristranskega sojenja. Do tega očitka se ni opredelil niti predsednik Vrhovnega sodišča v izpodbijanem sklepu. Predlaga, naj senat Vrhovnega sodišča razreši predsednika Vrhovnega sodišča in vrhovno sodnico D.D., izpodbijani sklep pa naj v celoti razveljavi.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Skladno s petim odstavkom 73. člena ZPP imajo pravdne stranke pravico do posebne pritožbe zoper sklep, s katerim je zavrnjena njihova zahteva za izločitev višjega sodnika. Izpodbijani sklep predsednika Vrhovnega sodišča je prav takšen sklep.

6.Toženec je zahtevo za izločitev predsednika višjega sodišča po vsebini oprl na določbo 6. točke 70. člena ZPP, po kateri sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Obstoj teh okoliščin in utemeljenost dvoma se, enako kot v postopku pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP), presojata z uporabo objektivnega in subjektivnega testa. Pri subjektivnem testu gre za ugotavljanje osebnega pristranskega prepričanja odločujočega sodnika (pri čemer se do nasprotnega dokaza domneva, da je sodnik nepristranski). Pri objektivnem testu pa gre za presojo, ali obstajajo na strani sodnika določene okoliščine, ki lahko pri razumnem človeku ustvarijo legitimen dvom o njegovi nepristranskosti. To pomeni, da je vtis, ki si ga ustvari stranka sicer pomemben, vendar ni odločilen. Dvom o nepristranskosti sodišča mora biti upravičen v objektivnem smislu.

7.Okoliščina, da predsednik Višjega sodišča v Mariboru s sklepom Su 178/2022 z dne 12. 9. 2022 ni odločil skladno s toženčevimi pričakovanji v zvezi z njegovim predlogom za izločitev višjih sodnikov, sama po sebi ne more biti podlaga za presojo, da je dvom v videz njegove nepristranskosti objektivno utemeljen. Izoblikovanje pravnega stališča, potrebnega za sprejem odločitve sodnika v posameznih zadevah, je namreč del izvrševanja sodniške funkcije. Stranka ima za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti na voljo z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute v okviru istega postopka.

8.Nezadovoljstvo toženca z vsebino odločitve v predhodnih zadevah tako ne more biti razlog za izločitev sodnika. Ne zadošča namreč vtis, ki si ga ustvari stranka.

Dvom o nepristranskosti sodnika mora biti upravičen tudi v objektivnem smislu, česar v obravnavanem primeru ni mogoče zaznati.

9.Do dokaza o nasprotnem se domneva, da je sodnikova nepristranskost podana.

ESČP v okviru subjektivnega testa (med drugim) ugotavlja, ali je iz ravnanja sodnika mogoče sklepati na sovražnost ali nenaklonjenost iz osebnih razlogov.

Dejstvo, da je sodnik sprejel za pritožnika neugodne procesne odločitve, samo zase ne nakazuje na pomanjkanje nepristranskosti, čeprav se pravno gledano morda ni mogoče strinjati s sprejetimi procesnimi odločitvami sodnika. Pomembno je, da sprejete odločitve in njihova utemeljitev ne razkrivajo (p)osebnega odnosa do stranke. Za ovrženje domneve o nepristranskosti morajo tako obstajati močnejši dokazi, kot so očitki o nepravilnostih pri sojenju.

10.Toženec ni substanciral okoliščin, ki bi zbujale dvom v nepristranskost izločevanega predsednika Višjega sodišča v Mariboru. Njegovi očitki ne sežejo dlje od pavšalnih navedb o domnevno neustreznem ravnanju predsednika, s čimer naj bi bila kršena toženčeva pravica do poštenega sojenja. Ob presoji izpodbijanega sklepa velja izpostaviti izjavo predsednika Višjega sodišča v Mariboru C.C. po četrtem odstavku 73. člena ZPP z dne 5. 11. 2024.

V zvezi z očitkom, da je presegel svoja pooblastila in odločal protizakonito s tem, ko naj bi v sklepu Su 178/2022 z dne 12. 9. 2022 sam odločal o svoji izločitvi, da naj bi toženca zelo dobro poznal in zadeve mešal med seboj, je pojasnil, da toženca osebno ne pozna, pozna ga le iz postopkov, ki so se vodili pred mariborskim sodiščem. Opozoril je še, da je bila s sklepom Su 178/2022 z dne 12. 9. 2022 toženčeva zahteva za izločitev sodnikov zavržena kot prepozna, saj je bila vložena po izdaji sodbe sodišča druge stopnje; o zahtevi za izločitev se tako vsebinsko ni odločalo, toženec pa se zoper ta sklep ni pritožil.

11.Vse zgoraj povzeto in pojasnjeno utemeljuje pravilnost odločitve v izpodbijanem sklepu. Preostale, pravno nepomembne navedbe, ki niti niso materialnopravno ali procesnopravno povezane z izpodbijanim sklepom, ne zahtevajo odgovora Vrhovnega sodišča.

12.Ker Vrhovno sodišče ni ugotovilo zatrjevanih kršitev niti kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (37. člen v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).

-------------------------------

1Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča Cpg 13/2024 z dne 12. 11. 2024, Cp 25/2020 z dne 23. 10. 2020, Cp 14/2020 z dne 5. 6. 2020 in Cp 31/2019 z dne 20. 6. 2019.

2Primerjaj z odločbo Ustavnega sodišča RS Up-679/06, U-I-20/07 z dne 10. 10. 2007 (47. točka obrazložitve) in s sodbama ESČP Sacilor Lormines proti Franciji z dne 9. 11. 2006 (60. točka obrazložitve) ter Švarc in Kavnik proti Sloveniji z dne 8. 2. 2007 (38. in 39. točka obrazložitve).

3Primerjaj npr. sklepe Vrhovnega sodišča I R 204/2024 z dne 3. 12. 2024, Cpg 13/2024 z dne 12. 11. 2024 in Cp 5/2024 z dne 7. 3. 2024.

4Tako tudi sklep Vrhovnega sodišča Cp 34/2023 z dne 4. 10. 2023.

5Primerjaj sodbe ESČP v zadevah Hauschildt proti Danski z dne 24. 5. 1989 (47. točka obrazložitve), Kyprianou proti Cipru z dne 15. 12. 2005 (119. točka obrazložitve), Micallef proti Malti z dne 15. 10. 2009 (94. točka obrazložitve).

6Primerjaj sodbi ESČP v zadevah De Cubber proti Belgiji z dne 26. 10. 1984 (25. točka obrazložitve) in Micallef proti Malti z dne 15. 10. 2009 (94. točka obrazložitve).

7Primerjaj sodbo ESČP v zadevi Khodorkovskiy in Lebedev proti Rusiji (št. 2) z dne 14. 1. 2020 (430. točka obrazložitve).

8Ta sicer ni povzeta v izpodbijanem sklepu.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 70, 70-6, 73, 73/2, 73/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.