Jedro

Posebnost konkretnega primera je v tem, da je sodišče z izpodbijanim sklepom odločalo o soglasju k sklepu nadzornega sveta, da se članu uprave, ki je bil imenovan v času postopka prisilne poravnave, mandat podaljša še za eno leto. Ne glede na dejstvo, da s tem ni prišlo do spremembe člana poslovodstva v smislu določbe 1. točke prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP, je sodišče prve stopnje po stališču pritožbenega sodišča pravilno ocenilo, da je tudi za podaljšanje mandata potrebno njegovo soglasje, in sicer zato, ker je s soglasjem odločalo že ob prvem imenovanju A. A. za člana uprave za določen čas enega leta. Posledično pa tudi ni bilo pomembno, da soglasja ni izdalo pred odločitvijo nadzornega sveta, pač pa ga je lahko dalo k že sprejeti odločitvi nadzornega sveta o podaljšanju mandata predsedniku uprave. Zato tudi ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče s sprejemom sklepa o soglasju po odločitvi nadzornega sveta ustvarilo v konkretnem primeru pravne učinke v zvezi z mandatom predsednika uprave za nazaj. Drugačen položaj bi bil, če soglasja ne bi dalo in bi v tem primeru A. A. položaj člana uprave prenehal, za kar pa v konkretnem primeru ni šlo.

Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da nobeden od dveh upniških odborov v 15 dneh po objavi zahteve sodišča za mnenje, o njem ni obvestil sodišča ter da je zato sodišče prve stopnje zaključilo, da je izpolnjena procesna predpostavka za odločitev o soglasju. Pritožbeno sodišče se strinja, da ponovno pozivanje k mnenju v ponovljenem postopku ni bilo potrebno, saj pritožnik ni izkazal, da je upniški odbor sploh razpravljal o mnenju v 15 dnevnem roku po objavi zahteve za mnenje. Njegovo stališče, da bi moral sejo upniškega odbora sklicati upravitelj, je zmotno. Če mora upniški odbor odločiti o mnenju, mora sklicati sejo upniškega odbora predsednik upniškega odbora.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje izdalo soglasje k sklepu nadzornega sveta dolžnika z dne 16. 9. 2021, ki se glasi: „ Za predsednika uprave se imenuje g. A. A., S. 23, za obdobje enega leta, od 7. 10. 2021 dalje. Za podpis pogodbe o poslovodstvu z imenovanim se zadolži predsednik nadzornega sveta.“

2. Zoper sklep se je pritožil v uvodu navedeni upnik. Navedel je, da za izdajo izpodbijanega sklepa niso izpolnjeni pogoji in da je sklep nezakonit, ker ustvarja pravne učinke za nazaj, kar je v nasprotju z določbami ZGD-1, pri čemer je tudi imenovani poslovodja podal soglasje k svojemu imenovanju šele 20. 12. 2021. Glede na navedeno je upnik sodišču predlagal, da sklep razveljavi in predlog dolžnika zavrže ali zavrne.

3. Iz predložitvenega poročila izhaja, da nihče od pozvanih (upravitelj, predlagatelj postopka prisilne poravnave in dolžnik) na pritožbo upnika ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je o soglasju k podaljšanju mandata predsedniku uprave družbe, nad katero vodi postopek prisilne poravnave, prvič odločilo s sklepom St 000/2020 z dne 22. 10. 2021. Na podlagi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani Cst 477/2021 z dne 8. 12. 2021, s katerim je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep o soglasju k podaljšanju mandata A. A. St 000/2020 z dne 22. 10. 2021 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, je sodišče prve stopnje odločalo o soglasju drugič. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v ponovnem postopku odpravilo bistvene kršitve določb postopka, na katere je opozorilo pritožbeno sodišče v sklepu Cst 477/2021 in da zato vztrajanje pritožnika, da je izpodbijani sklep še vedno obremenjen z bistvenimi kršitvami določb postopka, ni utemeljeno. Prav tako pa pritožnik neutemeljeno vztraja tudi pri trditvah o nezakonitosti izpodbijanega sklepa.

6. Postopek prisilne poravnave nad dolžnikom se je začel s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 000/2020 z dne 2. 9. 2020, ki je postal pravnomočen v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani Cst 467/2020 z dne 10. 11. 2020. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je uprava dolžnika enočlanska in da je enemu članu uprave dne 27. 11. 2020, torej po začetku postopka prisilne poravnave, potekel mandat. Sodišče, ki vodi postopek prisilne poravnave, je s sklepom St 000/2020 z dne 7. 10. 2020 izdalo soglasje k imenovanju A. A. za (novega) člana uprave za obdobje enega leta, šteto od pridobitve soglasja sodišča dalje. Do 7. 10. 2021, torej v času veljavnosti mandata, s katerim je soglašalo sodišče, se postopek prisilne poravnave še ni zaključil. 7. Posebnost konkretnega primera je v tem, da je sodišče z izpodbijanim sklepom odločalo o soglasju k sklepu nadzornega sveta, da se članu uprave, ki je bil imenovan v času postopka prisilne poravnave, mandat podaljša še za eno leto. Ne glede na dejstvo, da s tem ni prišlo do spremembe člana poslovodstva v smislu določbe 1. točke prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP, je sodišče prve stopnje po stališču pritožbenega sodišča pravilno ocenilo, da je tudi za podaljšanje mandata potrebno njegovo soglasje, in sicer zato, ker je s soglasjem odločalo že ob prvem imenovanju A. A. za člana uprave za določen čas enega leta. Posledično pa tudi ni bilo pomembno, da soglasja ni izdalo pred odločitvijo nadzornega sveta, pač pa ga je lahko dalo k že sprejeti odločitvi nadzornega sveta o podaljšanju mandata predsedniku uprave. Zato tudi ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče s sprejemom sklepa o soglasju po odločitvi nadzornega sveta ustvarilo v konkretnem primeru pravne učinke v zvezi z mandatom predsednika uprave za nazaj. Drugačen položaj bi bil, če soglasja ne bi dalo in bi v tem primeru A. A. položaj člana uprave prenehal 8. 10. 2021, za kar pa v konkretnem primeru ni šlo.

8. Gospodarska družba mora imeti poslovodjo, da je lahko polno operativna. Pritožnik ne trdi, da bi bilo treba vodenje poslov prenesti na koga drugega ali da je njegov namen, da naj dolžnik v nadaljnjem teku postopka prisilne poravnave ostane brez uprave. Tako stanje, če bi trajalo več kot šest mesecev, bi namreč v skladu z določbo prvega odstavka 402. člena ZGD-1 pomenilo razlog za prenehanje družbe. Pritožnik pa se v pritožbi k temu ne zavzema, pač pa je iz njegovih navedb razvidno, da se zavzema k pravilni izvedbi postopka, ki naj bi ga sodišče prve stopnje prekršilo, ker mu kot članu upniškega odbora ni omogočilo, da preveri vse podatke, na podlagi katerih je sodišče brez mnenja upniškega odbora izdalo izpodbijano soglasje.

9. V skladu z določbo drugega odstavka 151.a člena ZFPPIPP sodišče odloči o soglasju iz 1. točke prvega odstavka 151.a člena na podlagi mnenja upravitelja in upniškega odbora v osmih dneh od prejema zadnjega od obeh mnenj. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da se je upravitelj s podaljšanjem mandata A. A. v skladu s sklepom nadzornega sveta dolžnika strinjal in da ga podpira. Zahtevo za mnenje upniškega odbora je sodišče objavilo na spletnih straneh AJPES 4. 10. 2021. V zahtevi je navedlo, da je predsednik uprave obvestil sodišče o poteku časa za opravljanje funkcije člana uprave ter o sklepu nadzornega sveta o podaljšanju mandata za obdobje enega leta od 7. 10. 2021 dalje. Iz zahteve (r. 423) tudi izhaja, da je obvestilo z listinami, ki so mu priložene, priloga zahteve (r. 422) ter nadalje vsebina nameravane odločitve: „Zaradi poslovne operativnosti poslovnega subjekta sodišče namerava dati soglasje k podaljšanju mandata predsednika uprave.“

10. Zahteva vsebuje tudi opozorilo članom upniškega odbora v zvezi z zahtevanim mnenjem: 1. Upniški odbor odloča o mnenju k nameravani odločitvi sodišča na seji, ki jo mora sklicati predsednik upniškega odbora. 2. Če predsednik upniškega odbora v treh delovnih dneh po objavi zahteve sodišča za mnenje ne skliče upniškega odbora, jo lahko skličeta najmanj dva člana upniškega odbora. 3. Če upniški odbor v 15 dneh po objavi zahteve sodišča za mnenje ne sprejem odločitve o mnenju, po četrtem odstavku 88. člena ZFPPIPP velja, da je izpolnjena procesna predpostavka za odločitev sodišča v zvezi z mnenjem upniškega odbora.

11. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da nobeden od dveh upniških odborov v 15 dneh po objavi zahteve sodišča za mnenje, o njem ni obvestil sodišča ter da je zato sodišče prve stopnje zaključilo, da je izpolnjena procesna predpostavka za odločitev o soglasju. Pritožbeno sodišče se strinja, da ponovno pozivanje k mnenju v ponovljenem postopku ni bilo potrebno, čeprav je dolžnik naknadno priložil manjkajočo glasovnico člana nadzornega sveta in izjavo A. A., saj pritožnik ni izkazal, da je upniški odbor sploh razpravljal o mnenju v 15 dnevnem roku po objavi zahteve za mnenje. Njegovo stališče, da bi moral sejo upniškega odbora sklicati upravitelj, je zmotno. Če mora upniški odbor odločiti o mnenju, mora sklicati sejo upniškega odbora v skladu z določbo 1. točke tretjega odstavka 94. člena ZFPPIPP predsednik upniškega odbora. Vztrajanje pri kršitvi tretjega odstavka 88. člena ZFPPIPP je zato neutemeljeno. Prav tako pa tudi očitek, da bi moral biti upnik seznanjen z vsemi listinami, ki jih je zahtevalo sodišče od vlagatelja zahteve za soglasje v ponovljenem postopku. Zahteva za mnenje upniškega odbora je vsebovala vse, kar določa drugi odstavek 88. člena ZFPPIPP, to pa je vsebino nameravane odločitve sodišča, ki je predmet zahteve in razloge sodišča za tako odločitev. Drugačne pritožbene trditve o tem, da je jasno, da je sklep nezakonit, ker upniški odbor ni bil ponovno pozvan k mnenju, so zato materialnopravno zmotne. Posledično pa tudi predlog, da sodišče predlog dolžnika zavrže oziroma zavrne.

12. Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da upniku ni bila kršena pravica do izjave v postopku. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa v ponovljenem postopku odgovorilo na vse njegove očitke v zvezi z zatrjevanim konfliktom interesov A. A. kot člana uprave dolžnika, z njegovimi zasebnimi interesi v njegovih družbah in v zvezi z njegovo strokovnostjo, ki je bila za upnika v pritožbi zoper predhodni sklep o soglasju sporna. Pojasnilo je tudi celoten postopek odločanja o podaljšanju mandata predsedniku uprave, ki pa ga pritožnik s pritožbo izrecno ne izpodbija niti ne navaja v zvezi s tem drugačna stališča. S stališčem, da ne more preveriti, ali je A. A. sodišču res dal izjavo, da soglaša s podaljšanjem mandata, pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ne more ovreči. Ovrgel bi jo lahko kvečjemu tako, da bi predložil njegovo izjavo, da ne soglaša s podaljšanjem mandata. Trditveno in dokazno breme o nasprotnem je namreč na strani upnika, česar pa ta ni zmogel. 13. S tem se izkaže, da pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).