Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožnik tudi v primeru, da ne bi prišlo do carinskega plombiranja njegovega poslovnega prostora, v katerem je bila delno vgrajena začasno uvožena pisarniška oprema A. d.o.o., ne bi prišel do plačila najemnine, in sicer zaradi prezadolženosti najemnika.
Revizija se zavrne.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da naj toženka plača tožniku 1.530.000 SIT iz naslova sedemnajstmesečne izgube na zaslužku, ki naj bi jo povzročil toženkin carinski organ s plombiranjem poslovnih prostorov zaradi neplačanih carinskih dajatev za opremo v teh prostorih. Tožnik je te poslovne prostore oddal v najem A. d.o.o., ki pa ga tudi po uvedbi stečaja zaradi toženkinega ravnanja ni mogel uporabljati, zaradi česar tožnik ni prejemal najemnine. Odločitev sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka temelji na presoji, da med zatrjevanim protipravnim ravnanjem toženke in škodo ni vzročne zveze, saj iz podatkov stečajnega spisa izhaja prezadolženost stečajnega dolžnika in se je stečaj tudi končal z ustavitvijo, ker ni bilo sredstev za poplačilo terjatev. Sodišče je še poudarilo, da je najemna pogodba med tožnikom kot najemodajalcem in A. d.o.o. kot najemnikom veljala tudi po uvedbi stečajnega postopka, saj je ni odpovedal niti tožnik niti stečajni upravitelj in zato tožnik tega poslovnega prostora ne bi mogel oddati drugemu najemojemalcu.
Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženkino pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Pritrdilo je materialnopravni presoji prvostopenjskega sodišča, glede pritožbeno nakazane trditve, naj bi tožniku nastala škoda, ker naj bi toženka povzročila podaljšanje stečajnega postopka, pa je opozorilo na prepoved pritožbenih novot in tudi sicer nedopustno spreminjanje dejanske podlage v pritožbenem postopku.
Tožnik v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodb obeh sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Do uveljavljane procesne kršitve je prišlo, ker je iz podatkov stečajnega spisa razvidno prav nasprotno, kot sta zaključili sodišči. Listine iz stečajnega spisa, in sicer terminski plan, začetna bilanca, poročila stečajnega upravitelja in izdana začasna odredba izkazujejo, da toženka ni hotela prostovoljno izročiti poslovnih prostorov stečajnemu upravitelju, to pa je po revizijski trditvi podaljšalo stečajni postopek najmanj za sedemnajst mesecev. Ker je toženka s plombiranjem poslovnega prostora onemogočila njegovo uporabo, bi moralo sodišče upoštevati 104. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) o oblikovanju stečajne mase in določbo 122. v zvezi s 112. členom ZPPSL o spremembi nedenarnih terjatev v denarne. Toženka ni po 137. členu ZPPSL prijavila svoje nedenarne terjatve v stečajno maso, zaradi česar je bila prekludirana in tega ne more sanirati niti s svojimi odločbami v carinskem postopku. Sodišče bi moralo uporabiti 569. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, v zvezi s 1060. členom Obligacijskega zakonika) o dolžnosti najemodajalca, da omogoči nemoteno uporabo oddanih prostorov. Tožnik je sicer stečajnega upravitelja obvestil o razlogih plombiranja, ta pa je lahko le pozval toženko, naj izroči nepremičnino v posest, česar toženka ni hotela storiti. Revizija še zaključuje, da je zaradi toženkinega posega v tožnikovo lastnino v skladu s 580. členom ZOR prišlo do prekinitve pogodbe na podlagi samega zakona in je zato toženka dolžna tožniku povrniti povzročeno škodo.
Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.
Revizija ni utemeljena.
Revizijsko sodišče pritrjuje materialnopravni presoji obeh sodišč, da med zatrjevano nepravilnim toženkinim ravnanjem in vtoževano škodo v obliki izgubljenega dobička (oziroma neplačane najemnine) ni izkazana vzročna zveza. Vzročna zveza je eden od kumulativno zahtevanih pogojev za utemeljenost obravnavane odškodninske terjatve tako po 26. členu Ustave Republike Slovenije kot tudi po 172. členu ZOR. Tožnik tudi v primeru, da ne bi prišlo do carinskega plombiranja njegovega poslovnega prostora, v katerem je bila delno vgrajena začasno uvožena pisarniška oprema A. d.o.o., ne bi prišel do plačila najemnine, in sicer zaradi prezadolženosti najemnika. O tej okoliščini vsebuje prvostopenjska sodba obširne razloge, revizija pa teh ugotovitev in z njimi povezanega materialnopravnega sklepa niti ne izpodbija. Prvostopenjsko sodišče tudi pravilno opozarja, da je najemna pogodba veljala vse do konca stečajnega postopka in pri tem omenja izpoved stečajnega upravitelja in tožnika ter se sklicuje na 121. in 122. člen ZPPSL. Še več, tožnik je svojo terjatev iz naslova najemnine prijavil v stečajni postopek, stečajni upravitelj jo je priznal tako za čas pred uvedbo stečajnega postopka kot med njim (v tem delu najemnina sodi med stroške stečajnega postopka), res pa tožnikova terjatev v stečajnem postopku ni bila poplačana tako kot tudi niso bile poplačane priglašene terjatve drugih upnikov.
Zmotno je revizijsko sklicevanje na določbi 569. in 577. člena ZOR, saj ti urejata medsebojne obveznosti strank najemne oziroma zakupne pogodbe. Podobno velja tudi za sklicevanje na 580. člen ZOR. Ta v drugem odstavku res določa, da je zakupna pogodba razdrta po samem zakonu, če se ugotovi, da ima tretji kakšno pravico, ki popolnoma izključuje zakupnikovo pravico do rabe stvari, in da mora v takem primeru zakupodajalec zakupniku povrniti škodo. Ne določa torej odškodninske odgovornosti tretjega, kot bi bilo mogoče razumeti revizijo. Poleg tega v obravnavani zadevi ni bil tožnik kot zakupodajalec tisti, ki bi izročil s pravno napako obremenjeno nepremičnino. Carinska odločba z dne 11.4.1994 je bila izdana proti zakupniku, torej A. d.o.o., ker ni plačal carine za začasno uvoženo blago in je bilo blago tudi zato dano pod carinsko plombo.
Ni jasno, kam meri revizija s sklicevanjem na 104. člen ZPPSL o oblikovanju stečajne mase in na 122. člen istega zakona, glede katerega je revizijsko sodišče že pojasnilo, da ga je prvostopenjsko sodišče pravilno presodilo. Nejasno je tudi revizijsko sklicevanje na 112. člen istega zakona o prehodu nedenarne terjatve v denarno. Toženka je svojo zapadlo denarno terjatev prijavila v stečajni postopek, kot je pravilno ugotovilo že prvostopenjsko sodišče. Če pa tožnik kljub jasnemu zapisu o nedenarni terjatvi misli na nedospelo denarno terjatev (zaradi uvoza pisarniške opreme na leasing) in opozarja na prekluzijo toženke pri prijavi te terjatve, nato pa izpeljuje stališče, da je toženka s carinsko odločbo skušala sanirati svojo prekluzijo v stečajnem postopku, revizijsko sodišče pojasnjuje, da je bila carinska odločba izdana kar pol leta pred začetkom stečajnega postopka.
Uveljavljano procesno kršitev o nasprotju razlogov in listin v stečajnem spisu z zaključki prvostopenjskega sodišča revizija povezuje s trditvijo, da navedene listine izkazujejo, da bi se stečajni postopek lahko prej končal, če toženka s svojimi dejanji ne bi preprečila dela stečajnega upravitelja. Nanaša se torej na dejansko podlago, ki je tožnik po pravilni ugotovitvi pritožbenega sodišča v postopku na prvi stopnji ni uveljavljal, temveč jo je skušal nedovoljeno uveljavljati šele v pritožbi. Nedovoljeno zato, ker pomeni uveljavljanje drugih in novih dejstev za odškodninsko odgovornost spremembo tožbe, ta pa na pritožbeni stopnji ni več mogoča (184. člen ZPP). Toženkino protipravno ravnanje naj bi bilo po tožbenih trditvah v zatrjevano nepravilnem plombiranju poslovnega prostora, po razširjenih pritožbenih trditvah pa še v zatrjevani povzročitvi podaljšanja stečajnega postopka. Revizijsko sodišče še ugotavlja, da tožnik kljub začetni opredelitvi procesnih kršitev v postopku na obeh stopnjah sojenja ne pojasni, do kakšne kršitve naj bi prišlo na pritožbeni stopnji.
Revizijsko sodišče je zato na podlagi 378. člena ZPP neutemeljeno revizijo zavrnilo in z njo tudi tožnikove priglašene revizijske stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).