Jedro

Po začetku stečajnega postopka je dovoljeno o upnikovem (dajatvenem) zahtevku za plačilo terjatve odločati samo s sklepom o razdelitvi splošne oziroma posebne razdelitvene mase (prvi odstavek 227. člena v zvezi s 353. in 365. členom ZFPPIPP) in je v pravdnem postopku dovoljeno uveljavljati samo zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, v točkah I., II. in IV. izreka, razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženec) dolžna v roku 15 dni po prejemu sodbe sodišča prve stopnje tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) zaradi posegov v njen ugled in dobro ime plačati 21.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 11. 2019 dalje pa do plačila (I. točka izreka).

Nadalje je odločilo, da je toženec dolžan v roku 15 dni po prejemu sodbe sodišča prve stopnje na svoje stroške:

a.V tiskani izdaji časopisa X. in njegovi spletni izdaji na spletnem naslovu www.x.com objaviti sodbo z navedbo opravilne številke in datuma sodbe s podatki o sodišču, strankah, njunih pooblaščencih in predmetu spora ter izrek te sodbe hkrati z navedbo: "A. A. preklicujem svoje navedbe, dane novinarjema B. B. in C. C. ter nato objavljene 29. 11. 2018 v tiskani različici časopisa X., v članku z naslovom: "..." za 170.000,00 EUR in v spletni različici časopisa X. v članku z naslovom: ...".

b.V tiskani izdaji časopisa Y. in njegovi spletni izdaji na spletnem naslovu wwww.y.si ter v tiskani izdaji časopisa Z. in njegovi spletni izdaji na spletnem naslovu https/novice.z.si/, objaviti sodbo z navedbo opravilne številke in datuma sodbe, s podatki o sodišču, strankah, njunih pooblaščencih in predmetu spora ter izrek te sodbe hkrati z navedbo:

"A. A. preklicujem svoje navedbe, dane novinarju D. D. in nato objavljene 16. 9. 2019 v časopisu Y., v članku z naslovom: ... in 30. 9. 2019 v tiskani in 1. 10. 2019 v spletni verziji časopisa Z. v članku z naslovom: ..., in sicer:

-da so morale vse od leta 2013 stranke (firme) za vsako podaljšanje kredita ali za nova posojila posebej plačevati posameznikom na Banki X. in z njimi povezanimi osebami mimo uradnih postopkov,

-da so sledila štiri leta finančnega izčrpavanja, saj se je Banka X. odločila, da družbo uniči,

-da sem pričakoval aktivnosti Banke X., ki bi mojo družbo dokončno uničile".

c.RTV Slovenija v oddaji Z. in na spletnem naslovu https:/Ž./, na kateri so dostopni posnetki oddaj Z., objaviti sodbo z navedbo opravilne številke in datuma sodbe, s podatki o sodišču, strankah, njunih pooblaščencih in predmetu spora ter izrek te sodbe hkrati z navedbo: "A. A. preklicujem svoje navedbe, dane v oddaji Z., predvajani na programu RTV Slovenija 7. 11. 2019, in sicer:

-da je Banka X. mene oziroma družbo U., d.o.o. šest let uničevala načrtno,

-da Banka X. vsakokrat, ko je bil dosežen dogovor, ni izpolnjevala obljub,

-da je Banka X. mene oziroma mojo družbo medijsko diskreditirala, na vse možne načine onemogočala in celo grozila,

-da se Banka X. ne drži svojih dogovorov,

-da je Banka X. mene oziroma mojo družbo šest let izčrpavala,

-da je Banka X. mene in oziroma mojo družbo medijsko linčala

ter navedbe, dane v oddaji Z., predvajani na programu RTV Slovenija 26. 12. 2019, in sicer:

-da je Banka X. izsiljevala Kmetijsko zadrugo ... mesec dni po odmevnih aretacijah v ...., in to na podoben način kot je prikazano v oddaji Z dne 7. 11. 2019, pri čemer pa naj bi bil znesek, ki naj bi ga Banka X. zahtevala od Kmetijske zadruge ... za znižanje finančne izpostavljenosti pri Banki X., nekoliko višji od 170.000,00 EUR ".

Sodba, s preklicem izjave, mora biti objavljena v tiskani in spletni izdaji časopisa X., tiskani in spletni izdaji časopisa Y., tiskani in spletni izdaji časopisa Z. in na spletni strani https:/Ž.si/, na kateri so dostopni posnetki oddaj Z. na enakem delu oziroma na enakem mestu, kot so bile objavljene izjave, ki se preklicujejo ter v oddaji Z. ob isti uri in na enak način, kot je bila predvajana 7. 11. 2019 in 26. 12. 2019, da ne bo izvršbe (II. točka izreka).

Sodišče prve stopnje je zavrnilo del tožbenega zahtevka, kot izhaja iz točke III izreka izpodbijane sodbe, ki pa ni predmet pritožbe. Odločilo je še, da je toženec dolžan tožnici povrniti 84 % njenih priznanih stroškov postopka, tožnica pa tožencu njegovih 16 % priznanih stroškov postopka (IV. točka izreka).

2.Zoper izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje stečajni upravitelj. Pritožuje se zoper I., II. in IV. točko izreka, in sicer zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišču prve stopnje znano, da je bil, po vložitvi tožbe v obravnavani zadevi, nad tožencem, na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru, St 100/2022 z dne 5. 12. 2022, začet postopek osebnega stečaja. Ker sodišče ob izdaji sodbe tega dejstva ni upoštevalo je ostalo dejansko stanje zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno, materialno pravo pa je bilo napačno uporabljeno. Ker se sodba ne izreče o pravnih posledicah, ki jih ima začetek postopka osebnega stečaja na postavljen zahtevek, sodbi manjkajo razlogi o pravno odločilnih dejstvih, zaradi česar je podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

Ker se sodba sodišča prve stopnje ne opredeli do pravnih posledic začetka stečajnega postopka, je nejasna. Iz sodbe sodišča prve stopnje se ne da razbrati na koga se dejansko glasi oziroma kako naj jo zavezanec izvrši, vsaj sledeč izreku sodbe ni razumljivo ali sodišče kot zavezanko za njeno izvršitev šteje toženo stranko kot fizično osebo, ki je kljub stečaju ohranila del poslovne sposobnosti in je sodbo zato dolžna izvršiti v celoti sama, mimo pravil stečajnega postopka, na kar napeljuje zanikanje pravnih posledic začetka stečaja ter dajatveni izrek sodbe, ki kot tak ni kompatibilen z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Ali pa je nasprotno vse obveznosti potrebno izvršiti v breme stečajne mase v postopku St 100/2022 na način, da mora za izpolnitev celotne sodbe namesto toženca poskrbeti njen stečajni upravitelj, na kar napeljuje uvod sodbe, v katerem je toženec označen izključno kot stečajni dolžnik ter obrazložitev v 7. točki, kjer se povzema, da toženca sedaj zastopa zakoniti zastopnik, njega pa pooblaščenka. Za oba navedena primera velja, da izrek izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje v svoji končni obliki nasprotuje veljavnemu materialnemu pravu, predvsem to zadevno relevantnim določbam ZFPPIPP. Enako kot v pisni vlogi z dne 27. 10. 2024 stečajni upravitelj tudi za potrebe pritožbe vztraja, da celotni tožbeni zahtevek ne more predstavljati obveznosti stečajne mase, ampak je kot terjatev do stečajne mase obravnavati kvečjemu tisti njegov del, ki se zahteva kot denarna terjatev tožnice do toženca. To sta dejansko samo zahtevek za plačilo denarne odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kateremu je bilo delno ugodeno v točki I. izreka in zahtevek za povrnitev stroškov postopka. Prijavljena terjatev je bila tožnici, s strani stečajnega upravitelja, v celoti prerekana, kot je to razvidno iz končnega seznama preizkušenih terjatev, St 100/2022 z dne 10. 5. 2023. Sodišče po mnenju pritožbe ni pravilno uporabilo materialnega prava, saj ob izdaji izpodbijane sodbe ni upoštevalo, da bi o prerekanem delu tožbenega zahtevka moralo odločiti tako, da bi upoštevalo pravila iz 301. člena ZFPPIPP. Pravila določena v 301. členu ZFPPIPP se namreč uporabljajo, če je upnik za uveljavitev terjatve pred uvedbo stečajnega postopka že začel pravdni postopek (prvi odstavek 301. člena ZFPPIPP). V tem primeru skladno z drugim odstavkom 301. člena ZFPPIPP razlog za prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev, nadaljnji potek pravde pa je nato odvisen od tega, kako je bila upnikova terjatev v stečaju preizkušena. Sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijane sodbe ni pravilno uporabilo materialnega prava, ker je pod točko I in IV izreka izpodbijane sodbe odločalo o dajatvenem delu tožbenega zahtevka, ki bi ga po četrtem odstavku 301. člena ZFPPIPP moralo šteti za umaknjenega. Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje bi se v tem delu morala pravilno glasiti kvečjemu le na ugotovitev obstoja terjatve, saj je v njej odločeno o terjatvi, ki jo je tožnica kot upnica prijavila v postopek osebnega stečaja nad tožencem in jo posledično sme prejeti poplačano le po pravilih, ki veljajo za poplačilo upnikov v stečajnem postopku. Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Tega cilja pa ni mogoče doseči, če se, s kasneje v pravdi izdano sodbo, stečajnega dolžnika zaveže k dajatveni izpolnitvi, ki navedenega ne upošteva. Ker je na pravne posledice začetka stečajnega postopka stečajni upravitelj sodišče posebej opozoril bi se sodišče prve stopnje v sodbi do tega moralo opredeliti. To, da sodba razlogov o tem nima, poleg kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, predstavlja tudi absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Če za zavezanca po izdaji izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje štejemo toženca v osebnem stečaju to pomeni, da sodišče prve stopnje že zaradi tega ne bi smelo ugoditi zahtevku iz II. točke izreka izpodbijanje sodbe, ampak bi v tem delu moralo tožbeni zahtevek v celoti zavrniti. Izrek izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje v II. točki tožencu nalaga javno objavo sodbe, s preklicem spornih izjav, s katerimi naj bi toženec osebno sam, ne po svojem zakonitem zastopniku, kršil osebnostne pravice tožnice. Tega dela sodbe ni mogoče izvršiti v breme stečajne mase, saj temu nasprotuje že sama narava zahtevka. Upniki lahko po pravilih stečajnega postopka zoper stečajno maso uveljavljajo kvečjemu denarno terjatev, ne pa tudi nedenarnih zahtevkov.

Nadalje pritožba zatrjuje, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 183. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Izpodbija temelj in višino odškodnine. Pritožba vztraja, da pri spornih izjavah ni šlo za izjavo o dejstvih, ampak samo za toženčev komentar oziroma izražanje lastnega mnenja o odnosu in postopanju tožnice do toženca ter njegove družbe U., d.o.o. Odškodnine v primerih okrnitve ugleda in dobrega imena pravne osebe so se do sedaj presojale v višini od 1.000,00 EUR do največ 10.000,00 EUR. Pritožba nasprotuje temu, da bi bile v konkretni zadevi podane takšne okoliščine, ki bi opravičevale odmero najvišje denarne odškodnine. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi samo pojasni, da je po dosedanji sodni praksi najvišja odmerjena odškodnina znašala 10.000,00 EUR oziroma 10 povprečnih neto plač. Pritožba vztraja, da okoliščine konkretnega primera ne opravičujejo odmere odškodnine v najvišjem objektivno možnem znesku. Pritožuje se tudi glede odmere stroškov postopka. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanih točkah izreka spremeni tako, da se tudi v tem delu tožbeni zahtevek tožnice zavrne in odloči, da je vse stroške toženca dolžna kriti tožnica. Nadalje predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v vseh izpodbijanih točkah razveljavi, ter da zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Toženec je priglasil stroške pritožbenega postopka.

3.Tožnica je odgovorila na pritožbo. Zavzema se za zavrnitev pritožbe. Priglasila je stroške za odgovor na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) preizkusi sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Po presoji sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker v izpodbijani sodbi niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče prve stopnje se ni, kot pravilno opozarja tudi pritožba, opredelilo do dejstva, da je toženec v osebnem stečaju in kako to dejstvo vpliva na posamezne zahtevke. Izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ima pomanjkljivosti zaradi katerih se glede ključnih vprašanj, ki se nanašajo na izvršljivost posameznih zahtevkov, ne da preizkusiti. V I. točki izreka je sodišče prve stopnje, ko je odločalo o dajatvenem zahtevku namesto o ugotovitvenem zahtevku slednjega prekoračilo in s tem prekršilo določbo 2. člena ZPP (tretji odstavek 350. člena ZPP).

Glede I. točke izreka izpodbijane sodbe

7.Tožnica je vložila tožbo zoper toženca 19. 11. 2019 zaradi kršitve osebnostnih pravic. Zahtevala je plačilo denarne odškodnine in objavo sodbe ter preklic izjav. Tožba je bila vložena pred začetkom osebnega stečaja nad tožencem. Postopek osebnega stečaja nad tožencem je bil uveden 5. 12. 2022. Zato je sodišče prve stopnje, s sklepom II P 496/2019 z dne 12. 1. 2023, pravdni postopek prekinilo z dnem 5. 12. 2022 (list. št. 257). Po določbi 383. člena ZFPPIPP se v postopku osebnega stečaja, v kolikor ni drugače določeno, smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za stečajni postopek nad pravno osebo. Pravne posledice začetka stečajnega postopka nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 244. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je pravdni postopek prekinilo po določbi 301. člena ZFPPIPP. Po navedeni določbi ZFPPIPP se pravdni postopki, začeti pred začetkom stečajnega postopka, z dnem uvedbe stečaja, prekinejo. Razlog za prekinitev postopka preneha z dnem objave sklepa o preizkusu terjatev (drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP). S sklepom z dne 30. 5. 2023 je sodišče prve stopnje nadaljevalo pravdni postopek voden pod opravilno številko II P 496/2019. Obrazložilo je, da je v postopku osebnega stečaja nad tožencem sodišče 11. 5. 2023 izdalo sklep o preizkusu terjatev, iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev pa izhaja, da je tožnica prijavila terjatev, ki jo zahteva z obravnavano tožbo (denarno terjatev iz I. in IV. točke zahtevka) in ji je bila prerekana. Ker je bil v postopku osebnega stečaja zoper toženca 11. 5. 2023 objavljen sklep o preizkusu terjatve, ni bilo več ovir za nadaljevanje prekinjenega postopka. Vročitev sklepa o nadaljevanju postopka pa je mogoče šteti za poziv stečajnemu upravitelju, naj prevzame pravdo. Navedeni sklep o nadaljevanju pravdnega postopka je sodišče prve stopnje vročalo stečajnemu upravitelju in tožnici. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi ga vročalo tudi tožencu osebno, glede nedenarnega zahtevka pod II. točko izreka izpodbijane sodbe, in sicer v zvezi z objavo sodbe in preklicem izjav.

8.Po začetku stečajnega postopka je dovoljeno o upnikovem (dajatvenem) zahtevku za plačilo terjatve odločati samo s sklepom o razdelitvi splošne oziroma posebne razdelitvene mase (prvi odstavek 227. člena v zvezi s 353. in 365. členom ZFPPIPP) in je v pravdnem postopku dovoljeno uveljavljati samo zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve. Vsak dajatveni zahtevek vsebuje tudi zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve, katere plačilo je predmet dajatvenega zahtevka. Če je bil dajatveni zahtevek za plačilo terjatve sodno uveljavljen pred začetkom stečajnega postopka, z začetkom stečajnega postopka dajatveni del zahtevka postane nedovoljen. Zato po četrtem odstavku 301. člena ZFPPIPP velja (pravna fikcija), da upnikov predlog za nadaljevanje pravdnega postopka vsebuje tudi izjavo o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka tako, da uveljavlja samo še zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve¹.

9.V obravnavani pravdni zadevi sodišče prve stopnje navedene fikcije prehoda dajatvenega zahtevka v ugotovitveni ni upoštevalo, prav tako ni v ničemer obrazložilo, zakaj je odločalo o dajatvenem zahtevku in ne o ugotovitvenem. Sodišče tudi ni obrazložilo, kot pravilno ugotavlja pritožba, posledic stečajnega postopka na obravnavani pravdni postopek. V izpodbijani sodbi ni navedenih razlogov o navedenem odločilnem dejstvu.

10.Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijane sodbe, torej nepravilno odločalo o dajatvenem zahtevku. Z odločitvijo o dajatvenem namesto ugotovitvenem tožbenem zahtevku je slednjega prekoračilo in s tem prekršilo določbo prvega odstavka 2. člena ZPP². Po določbi tretjega odstavka 350. člena ZPP sodišče druge stopnje pazi na prekoračitev tožbenega zahtevka samo na zahtevo stranke. Pritožba je na navedeno kršitev opozorila. Navaja, da bi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje morala glasiti kvečjemu le na ugotovitev obstoja terjatve, saj je v njej odločeno o terjatvi, ki jo je tožnica kot upnik prijavila v postopku osebnega stečaja nad tožencem in jo posledično sme prejeti poplačano le po pravilih, ki veljajo za poplačilo upnikov v stečajnem postopku. Pritožba tudi izrecno opozarja, da bi sodišče moralo upoštevati četrti odstavek 301. člena ZFPPIPP. Zato je pritožba, v zvezi z I. in IV. točko izreka izpodbijane sodbe, utemeljena tudi iz navedenih razlogov³.

Glede II. točke izreka izpodbijane sodbe

11.Po presoji sodišča druge stopnje izpodbijana sodba sodišča prve stopnje tudi nima razlogov o tem kdo je zavezan izvršiti nedenarno obveznost iz II. točke izreka, ki ni predmet stečajnega postopka. Iz podatkov spisa izhaja, da sklep o nadaljevanju postopka, kot je bilo že obrazloženo, tožencu ni bil vročen. Zato toženec ni mogel od začetka učinkov nadaljevanja pravdnega postopka sodelovati v pravdnem postopku v zvezi z zahtevkom, ki se nanaša na objavo sodbe in preklic izjav. Stečajni upravitelj je, v vlogi z dne 2.11.2023 (list.št. 292), sodišče prve stopnje pravilno opozoril na učinke osebnega stečaja nad tožencem, na obravnavani pravdni postopek, tako glede denarnega zahtevka kot tudi nedenarnega zahtevka (objave sodbe in preklica spornih izjav). Poudaril je, da je bila predmet prijave in preizkusa v stečajnem postopku le denarna terjatev iz naslova denarne odškodnine zaradi očitane kršitve osebnostnih pravic pod I. točko zahtevka ter denarna terjatev iz naslova stroškov postopka iz IV. točke zahtevka. Niso pa bili predmet prijave in preizkusa nedenarni zahtevki iz II. točke tožbe, saj pri tem zahtevku po vsebini ne gre za obveznosti, ki bi se izpolnjevale v breme stečajne mase, temveč gre za obveznosti katerih izpolnitev lahko tožnici zagotovi stečajni dolžnik osebno "sam", neodvisno od siceršnjega poteka njegovega stečajnega postopka. V navedeni vlogi je stečajni upravitelj tudi opozoril, da se, v skladu s 386. členom ZFPPIPP⁴, z začetkom osebnega stečaja dolžnikom poslovna sposobnost ne odvzame, temveč zgolj omeji, omejitev pa se nanaša le na razpolaganja dolžnika z njegovimi premoženjskimi pravicami. Ne omejuje pa ta določba dolžnika v izvrševanju preostalih njegovih pravic, ki so nepremoženjske oziroma osebne narave. O vsem navedenem sodba sodišča prve stopnje nima razlogov in se je zato tudi ne da preizkusiti. Kot je bilo že obrazloženo sodišče prve stopnje ni obrazložilo zakaj po izdaji sklepa o nadaljevanju postopka toženca kot zavezanca za izpolnitev nedenarne terjatve ni obravnavalo tako kot je opozoril stečajni upravitelj.

12.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsegu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

13.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ugotovljene kršitve ne more samo odpraviti. Poleg tega bi sodišče druge stopnje v nasprotnem primeru prevzelo vlogo sodišča prve stopnje, kar ni namen določbe 354. člena ZPP, saj bi bila s tem strankama odvzeta ustavna pravica do pritožbe.

14.V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo kršitev določb ZPP odpraviti in v zadevi ponovno odločiti. Predvsem bo moralo upoštevati dejstvo, da je toženec v osebnem stečaju, in da zato lahko odloča, glede denarnega zahtevka, še samo o ugotovitvenem zahtevku. Glede nedenarnega zahtevka pa bo moralo upoštevati, da ni predmet stečajnega postopka, kar pomeni, da toženec v zvezi z navedenim delom zahtevka v pravdnem postopku nastopa samostojno. Zato bo moralo v nadaljevanju toženca pravilno vabiti na narok za glavno obravnavo in mu v ponovljenem postopku vročiti novo sodbo.

15.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se skladno, s tretjim odstavkom 165. člena ZPP, pridrži za končno odločbo.

-------------------------------

1Komentar Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, dr. Nina Plavšak, Tak-Fin-Lex, Ljubljana 2017, str. 682.

2VSRS Sodba III Ips 27/2017 in VSL Sodba I Cpg 1068/2016 .

3Po določbi 357. člena ZPP v primeru, ko sodišče ugotovi, da je bil s sodbo prve stopnje prekoračen tožbeni zahtevek, sodišče druge stopnje glede na naravo prekoračitve tožbenega zahtevka s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu po potrebi zadevo vrne v ponovno sojenje.

4386. člen ZFPPIPP določa omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika in glasi:"(1) Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da: 1.ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, 2. brez soglasja sodišča ne more: - najeti kredita ali posojila ali dati poroštva, - odpreti novega transakcijskega ali drugega denarnega računa, - se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam. (2) Pravni posel ali drugo pravno dejanje stečajnega dolžnika, ki je v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, nima pravnega učinka. (3) Drugi odstavek tega člena se ne uporablja za pravne posle in pravna dejanja iz 1. točke prvega odstavka tega člena, če druga pogodbena stranka ni vedela in tudi ni mogla vedeti, da je bil nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja. (4)Velja, in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je druga pogodbena stranka vedela, da je bil nad dolžnikom začet postopek osebnega stečaja, če je bila pogodba sklenjena ali drug pravni posel opravljen kasneje kot v osmih dneh po objavi oklica o začetku postopka osebnega stečaja v skladu s prvim odstavkom 122. člena tega zakona.