Jedro

Za presojo zakonitosti dokončnih odločb tožene stranke (s katerimi je bila ugotovljena začasna nezmožnost za delo v skrajšanem delovnem času oz., da je tožnica (delno) zmožna za delo) je bistveno, ali je bila tožeča stranka v spornem obdobju glede na zdravstveno stanje kot invalid III. kategorije invalidnosti zmožna za delo z omejitvami s polnim delovnim časom.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako

1. da se delno odpravi dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 26. 10. 2010 in sicer v 2. odstavku glede začasne nezmožnosti za delo od 31. 10. 2010 dalje in se ugotovi, da je bila tožeča stranka začasno nezmožna za delo s skrajšanim delovnim časom zaradi bolezni tudi od 31. 10. 2010 do 7. 11. 2010. V ostalem ostane odločba z dne 26. 10. 2010 nespremenjena v veljavi.

2. da se odpravi dokončna odločba tožbene stranke št. ... z dne 18. 1. 2011 in delno odločba št. ... z dne 8. 12. 2010 in sicer v delu glede začasne nezmožnosti za delo od 18. 12. 2010 in se ugotovi, da je tožeča stranka začasno nezmožna za delo s skrajšanim delovnim časom zaradi bolezni od 18. 12. 2010 do 4. 4. 2011.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s 1. točko izreka sodbe ugotovilo, da je tožeča stranka začasno nezmožna za delo za polni delovni čas zaradi bolezni od 31. 10. 2010 do 7. 11. 2010 in od 11. 12. 2010 do 4. 4. 2011. Z 2. točko izreka pa je odločilo, da se odpravita delno 2. odstavek dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 26. 10. 2010 in sicer glede datuma zaključka začasne nezmožnosti za delo in se ugotovi, da je bila tožeča stranka začasno nezmožna za delo polni delovni čas zaradi bolezni od 31. 10. 2010 do 7. 11. 2010, v ostalem delu pa ostane odločba nespremenjena, odpravi pa se tudi dokončna odločba toženca št. ... z dne 18. 1. 2011 in delno odločba št. ... z dne 8. 12. 2010 in sicer glede datuma zaključka začasne nezmožnosti za delo in se ugotovi, da je tožeča stranka začasno nezmožna za delo za polni delovni čas zaradi bolezni od 18. 12. 2010 do 4. 4. 2011. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje za ugotovitev dejanskega stanja zaslišalo osebno zdravnico tožeče stranke, ki je v zvezi z delazmožnostjo v spornem obdobju tožeče stranke izpovedala, da ni bila zmožna opravljati dela prodajalca (tožeča stranka je bila v spornem obdobju prijavljena na Zavodu za zaposlovanje, kjer je iskala zaposlitev za izobrazbo prodajalec), zmožna pa je bila za opravljanje dela v okviru ugotovljene preostale delazmožnosti po dokončni odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije št. ... z dne 22. 6. 2010. Z navedeno odločbo je bila tožeča stranka razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in poškodbe izven dela s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami, da gre za fizično lahko delo, pri katerem se ročno premeščajo bremena do največ 5 kg, za delo, pri katerem se občasno hodi le na krajše razdalje po ravnem terenu, ki se opravlja pretežno stoje in sede, brez počepov in poklekov, ne na višini in lestvah in ne v mraku. Po izpovedi osebne zdravnice bi bila tožeča stranka za delo prodajalca z omejitvami po dokončni odločbi ZPIZ zmožna, če bi ji takšno delo našli. Pritožba poudarja, da gre v predmetnem postopku za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo, ki pa je lahko ugotovljena le do trenutka ugotovljene trajne nezmožnosti za delo. Ko je ugotovljena trajna nezmožnost za delo s strani pristojnih organov, je tožena stranka na tako ugotovitev vezana in lahko odloča o začasni nezmožnosti za delo zgolj v okviru ugotovljene preostale delovne zmožnosti. Glede na to, da je bilo z dokončno odločbo ZPIZ z dne 22. 6. 2010 odločeno, da je tožeča stranka zmožna za delo z omejitvami, je tožena stranka začasno nezmožnost tožeče stranke za delo pravilno ugotavljala v okviru njene ugotovljene preostale delovne zmožnosti. Da je bila tožeča stranka v spornem obdobju zmožna za delo v okviru ugotovljene preostale delovne zmožnosti, pa je izpovedala tudi osebna zdravnica tožeče stranke. Za dela, za katere je tožeča stranka po navedbah angiokirurga v izvidu dne 30. 11. 2010 in ortopeda v izvidu z dne 19. 1. 2011 nezmožna, pa je bila tožeča stranka z dokončno odločbo tudi že spoznana za trajno nezmožno. Na tako ugotovljeno dejansko stanje bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava zahtevek tožeče stranke zavrniti. Dejstvo, ali delo prodajalca z omejitvami po dokončni odločbi ZPIZ z dne 22. 6. 2010 obstaja ali ne, v konkretnem primeru ni relevantno.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v tem postopku presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 26. 10. 2010 ter prvostopno odločbo št. ... z dne 30. 9. 2009 in dokončno odločbo toženca št. ... z dne 18. 1. 2011 ter prvostopno odločbo št. ... z dne 8. 12. 2010. Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku zaslišalo osebno zdravnico tožeče stranke S.B., dr. med., specialistko splošne medicine, ki je glede tožnikove začasne nezmožnosti za delo izpovedala tako, kot navaja pritožba, da bi bila tožeča stranka za delo prodajalca z omejitvami po odločbi ZPIZ z dne 22. 6. 2010 zmožna, če bi delo prodajalca bilo s takšnimi omejitvami. Na podlagi takšne izpovedi je sodišče prve stopnje zaključilo, da je bilo pri tožniku tudi od 31. 10. 2010 do 7. 11. 2010 in od 18. 12. 2010 do 4. 4. 2011 podano takšno zdravstveno stanje, da tožeča stranka za svoje delo začasno ni bila zmožna. Obenem je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožeča stranka z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije št. ... z dne 22. 6. 2010 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in poškodbe izven dela in da ima priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami: fizično lahka dela, pri katerem se ročno premeščajo bremena do največ 5 kg, za delo, pri katerem občasno hodi le na krajše razdalje po ravnem terenu, ki se opravlja pretežno stoje in sede, brez počepov in poklekov, ne na višini in lestvah, ne v mraku, s polnim delovnim časom od 25. 5. 2010. Na podlagi citirane odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je sodišče prve stopnje povzelo, da tožeča stranka za delo natakar, na katero je bila razporejena od 25. 5. 2010 dalje, ni zmožna in da je priča nedvomno izpovedala, da za delo prodajalca ni bila zmožna, vendar takšnega delovnega mesta s takšnimi omejitvami, ni.

Zaradi nepravilno uporabljenega materialnega prava na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi z dokončno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 22. 6. 2010 in izpovedjo osebne zdravnice tožeče stranke, je pritožbeno sodišče razpisalo obravnavo ter dodatno zaslišalo S.B., dr. med., specialistko splošne medicine. Ta je izpovedala, da je v spornem primeru predlagala podaljšanje bolniškega staleža s predlogom, vloženim 28. 9. 2010. Razlog za podaljšanje bolniškega staleža dne 28. 9. 2010 je bila obraba kolen, močneje je tožeča stranka imela izražene bolečine, še vedno pa je imela težave z levim gležnjem po poškodbi iz julija 2010. Levi gleženj je bil še vedno rahlo zadebeljen, gibljivost še nekoliko zavrta. Pri predlogu za podaljšanje bolniškega staleža dne 29. 11. 2010 pa je bila vodilna diagnoza desno koleno, konkretno zvin desnega kolena in vse dotedanje težave. K predlogu je predložila vso dokumentacijo s poškodbo desnega kolena z dne 7. 11. 2010 in odpustnico iz zdravilišča ... od 14. 11. do 28. 11. 2010. V zvezi z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 22. 6. 2010 je izpovedala, da tožeča stranka v spornem obdobju od 31. 10. 2010 ter od 18. 12. 2010 ni bila zmožna za delo s polnim delovnim časom, ampak za štiri ure. Razlog za takšno njeno mnenje so bile napredovane obrabne spremembe, bolečine v sklepih ramen, kolkih, gležnjih in kolenih. Zaslišana osebna zdravnica je izpovedala, da je k predlogu za podaljšanje bolniškega staleža predložila nove izvide ortopeda z dne 2. 9., 23. 9. 2010, izvid RTG z dne 15. 9. 2010 in travmatologa z dne 7. 11. 2010. Nadalje je izpovedala, da je bilo pri tožeči stranki v obdobju od januarja do 4. 4. 2011 enako stanje glede obrabe obeh gležnjev, obeh kolen, obeh ramen in sprememb ožilja. Pri njej se je zglasila 21. 2. 2011, ko je ugotovila, da je depresivna, brez volje in obupana. Kasneje, 5. 4. 2011 ji je prinesla izvid psihiatra z dne 18. 3. 2011. Psihiater je tedaj predlagal bolniški stalež in kontrolo 7. 4. 2011. Po pojasnilu osebne zdravnice je tožeča stranka zaradi izrazitih bolečin septembra, oktobra, novembra oziroma v spornem obdobju imela medikamentozno terapijo. Prejemala je Lekadol in Zaldiar. Poleg zdravil proti bolečinam je tožeča stranka dobila tudi antidepresive.

Iz dokumentacije izhaja, da je tožeča stranka z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije št. ... z dne 22. 6. 2010 razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in poškodbe izven dela s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami: fizično lahka dela, pri katerem se ročno premeščajo bremena do največ 5 kg, za delo, pri katerem občasno hodi le na krajše razdalje po ravnem terenu, ki se opravlja pretežno stoje in sede, brez počepov in poklekov, ne na višini in lestvah, ne v mraku s polnim delovnim časom od 25. 5. 2010. Izpodbijane odločbe toženca pa se nanašajo na vprašanje, ali je bila tožeča stranka glede na zdravstveno stanje v spornem obdobju in sicer (v prvem postopku) za čas od 31. 10. 2010 dalje ter (v drugem postopku) za čas od 18. 12. 2010 do 4. 4. 2011 kot invalid III. kategorije invalidnosti zmožna za delo z omejitvami s polnim delovnim časom.

Na podlagi dodatnega zaslišanja osebne zdravnice tožeče stranke, kakšno je bilo zdravstveno stanje tožeče stranke v spornem obdobju in zaradi katerih zdravstvenih težav je predlagala podaljšanje bolniškega staleža in zlasti o tem, ali je bila tožeča stranka zmožna za delo kot invalid III. kategorije invalidnosti, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da tožeča stranka v spornem obdobju od 31. 10. 2010 do 7. 11. 2010 in nato od 18. 12. 2010 do 4. 4. 2011 ni bila zmožna kot invalid III. kategorije invalidnosti za delo z omejitvami s polnim delovnim časom, pač pa zaradi bolezni le s skrajšanim delovnim časom. Razlogi, zaradi katerih tožeča stranka v spornem obdobju ni bila zmožna za delo kot invalid III. kategorije invalidnosti s polnim delovnim časom, je bilo napredovanje obrabnih sprememb, bolečine v sklepih, ramen, kolkih, gležnjih in kolenih. Predloženi so bili novi izvidi ortopeda z dne 2. 9. 2010, 23. 9. 2010, izvid RTG z dne 15. 9. 2010 in travmatologa z dne 7. 11. 2010 in kot je izpovedala osebna zdravnica, tudi izvid psihiatra z dne 18. 3. 2011. V izvidu z dne 2. 9. 2010 je ortoped ugotovil močne obrambne spremembe na obeh kolenih, nestabilnost desnega kolena, obrabne spremembe obeh gležnjev in težave levega ramena. Enako stanje in sicer izrazita prizadetost skočnih in kolenskih sklepov, obrabne spremembe, pa tudi že v ramenskem obroču in obeh kolkih, je ortoped ugotavljal tudi v izvidu z dne 23. 9. 2010, v izvidu z dne 15. 9. 2010 pa izrazito gonartrozo obojestransko.

Na podlagi izpovedi osebne zdravnice in ugotovljenega poslabšanja zdravstvenega stanja tožeče stranke in izkazano stanje iz predloženih izvidov ter dne 19. 1. 2011 podan nov predlog za oceno invalidnosti na podlagi poslabšanja ter psihičnega stanja in predloga psihiatra za bolniški stalež ter kontrolo 7. 4. 2011, je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in v skladu s 1. alinejo 358. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je razvidno v izreku. Delno je odpravilo dokončno odločbo toženca z dne 26. 10. 2010 in sicer v 2. odstavku glede začasne nezmožnosti za delo od 31. 10. 2010 dalje, ker je ugotovilo, da je bila tožeča stranka začasno nezmožna za delo s skrajšanim delovnim časom zaradi bolezni tudi od 31. 10. 2010 do 7. 11. 2010, odpravilo pa je tudi dokončno odločbo z dne 18. 1. 2011 in delno prvostopno odločbo z dne 8. 12. 2010 in sicer v delu glede začasne nezmožnosti za delo od 18. 12. 2010, ker je ugotovilo, da je tožeča stranka začasno nezmožna za delo s skrajšanim delovnim časom zaradi bolezni od 18. 12. 2010 do 4. 4. 2011 in sicer z omejitvami, kot je ugotovljeno v odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije z dne 22. 6. 2010.