Jedro

Vsebina izvensodne poravnave se lahko v sodnih postopkih upošteva. Stranke se lahko v okviru dovoljene dispozicije o stroških postopka sporazumejo drugače kot to določa prvi odstavek 158. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka je v roku 8 dni dolžna povrniti štirinajsto toženi stranki stroške tega pritožbenega postopka v znesku 74,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje tožnici naložilo, da štirinajstemu tožencu (v nadaljevanju tožencu) povrne pravdne stroške v višini 142,24 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje. Z izpodbijanim sklepom o stroških, vsebovanim v sodbi, je sodišče prve stopnje odločilo, da vsaka pravdna stranka nosi svoje pravdne stroške.

2. Tožnik v pravočasni pritožbi uveljavlja pritožbene razloge bistvene krišitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo z zavrnitvijo zahteve za povrnitev stroškov, podredno pa razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3. Toženec se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik uveljavlja kršitev iz 8. ter 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katera naj bi bila podana iz razloga, ker se sodišče prve stopnje ni izreklo o dejstvih, ki jih je v zvezi s stroškovno odločitvijo zatrjeval tožnik. Uveljavljana kršitev iz 8. točke ni podana že zato, ker tožnik niti ne navaja konkretnih dejstev, o katerih se naj prvostopno sodišče ne bi izreklo. Postopkovna kršitev iz 14. točke pa se nanaša na napake v sestavi sodbe, česar pritožba niti ne trdi. Glede na to, da pritožbeno sodišče na slednjo kršitev pazi tudi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), velja zgolj zaradi jasnosti obrazložiti, da izpodbijani sklep nima kakšne take hude pomanjkljivosti, zaradi katere ne bi bil mogoč njegov preizkus.

6. Stališče pritožbe, da prvostopno sodišče pri svoji odločitvi ne bi smelo upoštevati izvensodne poravnave, ni pravilno. Sklenile so jo stranke same in ima naravo civilnopravne pogodbe. Vsebina takšne poravnave, torej tudi dogovor o plačilu pravdnih stroškov, se v sodnih postopkih lahko upošteva. Stranke se namreč v okviru dovoljene dispozicije lahko sporazumno dogovorijo o stroških postopka drugače kot to določa prvi odstavek 158. člena ZPP1. 7. Prvo sodišče je ugotovilo, da je bilo v okviru izvensodne poravnave dogovorjeno, da tožnik prevzame vse sodne stroške in stroške odvetnika. Pritožnikove navedbe, da je bil namen pogodbenikov zgolj v kritju stroškov tožeče stranke, ker odvetniška pisarna, ki je vložila odgovor na tožbo, pri sklenitvi poravnave ni sodelovala, niso relevantne. Določba o kritju stroškov je jasna, zato jo je potrebno uporabljati tako, kot se glasi (prvi odstavek 82. člena Obligacijskega zakonika). Izpodbijana odločitev, ki se torej opira na jasen dogovor glede kritja stroškov, ne pa na določbe ZPP o povrnitvi stroškov, na katere se sklicuje pritožba, se zato izkaže za materialnopravno pravilno.

8. Pritožbeno uveljavljani razlogi tako niso podani. Ker ni podan niti kakšen od razlogov, na katere mora pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi paziti uradoma, se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen in 353. člen ZPP).

9. Tožnik ni upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov, saj s pritožbo ni uspel. Tožencu, ki je na pritožbo argumentirano odgovoril, pa mora povrniti stroške nastale v zvezi s tem odgovorom (prvi odstavek 165. člena, prvi odstavek 154. člena ter 155. člen ZPP). Odmera stroškov na znesek 74,66 EUR, temelječa na Tar. št. 21/2 ter tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife, je razvidna iz v odgovoru na pritožbo specificiranega stroškovnika (v spisu na listovni številki 61). V kolikor tožnik tega zneska pravdnih stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bo povrnil, je dolžan plačati še zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

1 Primerjaj sklepe Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 4282/2010 z dne 9. 3. 2011, I Cpg 323/2014 z dne 12. 3. 2014, I Cpg 399/2018 z dne 28. 5. 2018.