Jedro

Z dodelitvijo nujne BPP se na prosilca prenese tveganje, da bo moral dodeljeno BPP vrniti, če bi se pri naknadni presoji izpolnjevanja pogojev za dodelitev takšne BPP izkazalo, da mu je bila BPP dodeljena neutemeljeno (četrti odstavek 36. člena ZBPP).

Organu za BPP je bilo znano dejstvo, da tožnik presega cenzus za dodelitev BPP in tako ne izpolnjuje finančnega pogoja, saj mu je bila prošnja za dodelitev BPP prav iz tega razloga že večkrat zavrnjena. Določbe 36. člena ZBPP toženi stranki ne preprečujejo, da se v postopku za dodelitev nujne BPP opredeli do podatkov, s katerimi razpolaga v času odločanja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Služba za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Upravnega sodišča RS v Ljubljani zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev nujne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem v zvezi s tožbama zoper odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani Bpp 476/2014 z dne 16. 7. 2014 in odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 203/2014-2 z dne 21. 7. 2014. Služba za BPP je odločala o prošnji tožnika kot o redni BPP, saj so ji bila znana dejstva o finančnem stanju tožnika, to je preseganje cenzusa za dodelitev BPP v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za dodelitev nujne BPP, določenih v 36. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Služba za BPP se sklicuje na tretji odstavek 11. člena, 12. člen, prvi in drugi odstavek 13. člena ter 14. člen ZBPP, ki jih citira. Za ugotavljanje dohodka in premoženja tožnika se smiselno uporabljajo določbe 23. člena, 27. člena, 27.a člena, 27.b člena, 27.c člena, 27.č člena, 28. člena, 28.a člena, 30. člena in prvega odstavka 30.a člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV). Predhodno navedene določbe so bile na podlagi 4. točke prvega odstavka 78. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) razveljavljene. Pravica do socialne pomoči pa je bila na novo urejena v II Poglavju ZSVarPre. Tako je organ za BPP smiselno upošteval določbe ZSVarPre. Osnovni znesek minimalnega dohodka je določen z prvim odstavkom 8. člena ZSVarPre in od 1. 7. 2014 v skladu s prvim odstavkom 8. člena ZSVarPre znaša 269,20 EUR, 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka iz drugega odstavka 13. člena ZBPP pa znaša 538,40 EUR. Pri tem je bilo upoštevano, da se od 1. 8. 2014 dalje upošteva Sklep o usklajeni višini minimalnega dohodka od julija 2014. V zvezi z lastnim dohodkom tožnika navaja tožena stranka 1. točko prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic do javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) ter prvi odstavek 20. člena ZSVarPre, ki jih citira. Iz potrdila ZPIZ o prejemkih tožnika izhaja, da je tožnik od aprila do junija 2014 prejel pokojnino v višini 824,65 EUR mesečno. Glede dohodkov tožnika od maja do julija 2014 organ za BPP ugotavlja, da Sklep o uskladitvi pokojnin od 1. 1. 2013 višine pokojnine do izdaje predmetne odločbe ni spreminjal. Mesečni dohodek tožnika (lastni dohodek) tako presega cenzus za izpolnjevanje finančnega pogoja za dodelitev BPP določen v drugem odstavku 13. člena ZBPP v zvezi s prvim odstavkom 8. člena ZSVarPre in 36. členom ZUPJS-C, to je 538,40 EUR. To pa je tudi cenzus za izpolnjevanje finančnega pogoja tožnika za dodelitev zaprošene BPP. Glede na navedeno je tožnikovo prošnjo kot neutemeljeno zavrnil na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP.

Tožnik je vložil laično tožbo zaradi odprave izpodbijane odločbe o zavrnitvi zaprošene BPP z dne 7. 10. 2014. Od 22. 9. 2014 dalje je tožnik ostal brez skrbnika oz. zakonitega zastopnika. Sodišču predlaga, da mu za potrebe tega postopka na podlagi 82. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) postavi začasnega skrbnika v tej zadevi, ki mora biti odvetnik, notar ali druga strokovno usposobljena oseba. Tožnik ne razpolaga z nobenim premoženjem, invalidsko pokojnino pa se mu rubi. Meni, da je upravičen do dodelitve nujne in izjemne BPP. Sklicuje se na četrti odstavek 214. člena ZPP in 22. člen ZUS-1. Sodišču predlaga, da po uradni dolžnosti razveljavi (pravilno odpravi - op. sodišča) izpodbijano odločbo in zadevo vrne v ponovno odločanje drugemu organu za BPP.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Na podlagi 80. člena ZPP, ki se na podlagi 22. člena ZUS-1 primerno uporablja, mora sodišče ves čas postopka po uradi dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopi kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben in ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku 86. člena oz. v tretjem odstavku 87. člena ZPP. V obravnavani zadevi je sodišče na podlagi odločbe CSD Domžale 12211-8/2012-9 z dne 22. 9. 2014 pozval CSD Domžale, da poda izjavo, ali prevzema predmetni tožnikov postopek. CSD Domžale je z dopisom 12213-158/2014 z dne 6. 2. 2015 sodišču sporočil, da kot začasni tožnikov skrbnik prevzema postopek v zadevi I U 1905/2014. Glede na navedeno sodišče v obravnavani zadevi šteje, da je tožbo vložila pooblaščena oseba.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi tožene stranke strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Tožena stranka se pravilno sklicuje na določbo 36. člena ZBPP v zvezi s pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za odobritev nujne BPP in pravilno ugotavlja, da tožnik teh pogojev ne izpolnjuje. Na podlagi prvega odstavka 36. člena ZBPP je pristojni organ, ne glede na določbo tega zakona o pogojih in postopkih za odobritev BPP, dolžan nemudoma odobriti BPP (nujna BPP) samo za tista dejanja, ki so nujno potrebna, da se prosilec izogne posledicam, med katerimi je navedena zamuda roka za kakšno pravno dejanje, in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Iz določb 11. člena, 12. člena, 22. člena, 24. člena in 36. člena ZBPP izhaja, da od splošnih pravil za ugotavljanje izpolnjevanja finančnega pogoja prosilca, ki so določena za redno BPP, odstopa način ugotavljanja izpolnjevanja tega pogoja pri nujni BPP. Z dodelitvijo nujne BPP pa se na prosilca prenese tveganje, da bo moral dodeljeno BPP vrniti, če bi se pri naknadni presoji izpolnjevanja pogojev za dodelitev takšne BPP izkazalo, da mu je bila BPP dodeljena neutemeljeno (četrti odstavek 36. člena ZBPP). Pri tem pa je bilo organu za BPP znano dejstvo, da tožnik presega cenzus za dodelitev BPP in tako ne izpolnjuje finančnega pogoja iz 11. člena in 12. člena ZBPP, saj je bila tožniku prošnja za dodelitev BPP prav iz tega razloga že večkrat zavrnjena. Tako je organ za BPP po presoji sodišča navedeno upošteval in odločal o prošnji tožnika kot o prošnji za dodelitev redne BPP. Tudi po mnenju sodišča določbe 36. člena ZBPP toženi stranki ne preprečujejo, da se v postopku za dodelitev nujne BPP opredeli do podatkov, s katerimi razpolaga v času odločanja Glede na tretji odstavek 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP (redna BPP) ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP. Na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom. Slednji v obravnavanem primeru glede na prvi odstavek 8. člena ZSVarPre in 36. člen ZUPJS-C od 1. 6. 2014 znaša 269,20 EUR, torej 2-kratnik znaša 538,40 EUR. Dohodek tožnika na podlagi potrdila ZPIZ za april, maj in junij 2014 nesporno znaša 824,65 EUR mesečno, kar presega navedeni znesek. Pri tem je bilo tudi pravilno upoštevan Sklep o usklajeni višini minimalnega dohodka, ki se uporablja od 1. 8. 2014 dalje. Glede na navedeno tožnik ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev redne BPP oz. presega cenzus, ki je predpisan glede finančnega pogoja za dodelitev BPP po drugem odstavku 13. člena ZBPP v zvezi s prvim odstavkom 8. člena ZSVarPre. Ker po povedanem tožnik tudi po presoji sodišča ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, se tožena stranka tudi ni bila dolžna opredeljevati glede ostalih pogojev za dodelitev BPP, ki so sicer prav tako določeni v ZBPP in morajo biti poleg finančnega kriterija kumulativno izpolnjeni.

Po povedanem je tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje in pravilno uporabila materialno pravo, v postopku pa tudi niso bila kršena pravila postopka. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.