Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče je vezano na izdani sklep o izvršbi, kar pomeni ne le, da je vpis dolžno opraviti, ne da bi se spuščalo v pravilnost odločitve izvršilnega sodišča, temveč tudi, da mora vpis po vsebini ustrezati sklepu o izvršbi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki I/2 spremeni tako, da se v korist upnice vknjiži hipoteka za denarno terjatev: - glavnico v znesku 28.921,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 06. 2010 dalje do plačila, - izvršilne stroške v znesku 167,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po izteku 8-dnevnega paricijskega roka dalje do plačila in - nadaljnje izvršilne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmiod naslednjega dne po izteku 8-dnevnega paricijskega roka dalje do plačila.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

(1.) Sodišče prve stopnje je na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 987/2010 z dne 23. 08. 2010 pri solastnem deležu dolžnice, ki ga ima na nepremičninah parc. št. 1312/3 in 1312/7, obe k.o. D., opravilo zaznambo izvršbe ter vknjižbo hipoteke za denarno terjatev v višini 28.921,47 EUR s pripadki v korist upnice (v tem postopku pritožnice) in sklenilo, da se listina, ki je bila podlaga za takšen vpis, vloži v zbirko listin okrajnega sodišča. (2.) Zoper takšno odločitev, in sicer vsebinsko zoper odločitev pod točko I./2, vlaga pritožbo R.,(v izvršilnem postopku upnica). V bistvenem navaja, da je zemljiškoknjižno sodišče dolžno zaznamovati izvršbo v korist upnika in vknjižiti hipoteko pri nepremičnini na podlagi odločitve izvršilnega sodišča, v konkretnem primeru sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 987/2010 z dne 23. 08. 2010, tako kot se glasi. Upnica se ne strinja, da beseda „pripadki“ nadomešča točno določene datume in zneske, kot izhajajo iz sklepa o izvršbi. Da je zemljiškoknjižno sodišče vezano na izdani sklep o izvršbi, je tudi stališče sodne prakse (tako je bilo odločeno v zadevah VSL II Cp 453/2010, VSL II Cp 6/2010 in VSL II Cp 294772009).

(3.) Nasprotna udeleženka (v izvršilnem postopku dolžnica in zemljiškoknjižna lastnica) na vloženo pritožbo ni odgovorila.

(4.) Pritožba je utemeljena.

(5.) Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki je dovolilo izvršbo na nepremičnino in priloženega sklepa o izvršbi, po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi ter vknjižbi hipoteke (1. odst. 86., 2. odst. 87. in 88. čl. Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1). Pri tem zemljiškoknjižno sodišče veže načelo formalnosti, saj odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. čl. ZZK-1). Pri tem je na listino (v konkretnem primeru je to sklep o izvršbi) vezano ne le v pogledu dolžnosti opraviti na njeni podlagi vpis (ne da bi se spuščalo v pravilnost odločitve), če so izpolnjeni ostali pogoji, ki jih ZZK-1 predpisuje za dovolitev vpisa, ampak tudi vsebinsko. Vpis mora tudi po vsebini ustrezati vsebini listine, v konkretnem primeru sklepu o izvršbi.

(6.) Pritožba zato utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče pri vknjižbi hipoteke (točka I/2 izpodbijanega sklepa) terjatev navesti tako kot izhaja iz sklepa o izvršbi, ki je bil podlaga opravljenemu vpisu. Ker je bila s sklepom izvršba dovoljena za glavnico 28.921,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 06. 2010 do plačila ter stroške izvršilnega postopka v višini 167,90 EUR in vse nadaljnje izvršilne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po izteku 8-dnevnega paricijskega roka do dne plačila, bi v tej obliki moralo dovoliti vknjižbo hipoteke tudi vknjižiti hipoteko tudidovoliti tudi zemljiškoknjižno sodišče. (7.) Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v točki I/2 spremenilo tako, kot izhaja iz izreka sklepa ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (3. odst. 161. čl. ZZK-1).