Dostop do podatkov o odvedeni sindikalni članarini

Datum

20.07.2026

Številka

07121-1/2026/706

Kategorije

Delovna razmerja, Pravne podlage, Sindikati

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede dostopa sindikata do podatkov o odvedeni sindikalni članarini.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1, 10/26 – ZP-1L; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

IP v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati primernosti namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru, ampak to lahko presoja le v okviru konkretnega nadzornega oziroma drugega upravnega postopka, ko so znane vse konkretne okoliščine posameznega primera. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo.

Kadar se plačevanje sindikalne članarine zakonito izvaja po 207. členu ZDR-1, potem ima sindikat upravičen interes, da preveri, ali je bila članarina dejansko obračunana skladno z aktom sindikata. IP meni, da je nadzor nad plačevanjem članarin oziroma nad zakonitim izvajanjem obveznosti delodajalca v zvezi s plačevanjem članarin (skladno s 207. členom ZDR-1) potreben za opravljanje sindikalne dejavnosti.

IP meni, da samo dejstvo, da je plačevanje članarine dogovorjeno v odstotku od delavčeve osnovne bruto plače in da posredovanje podatka o odvedeni sindikalni članarini za posameznega člana sindikata potencialno omogoča sindikatu izračun osnovne bruto plače posameznega člana sindikata, ne odvezuje delodajalca od posredovanja teh podatkov. O b r a z l o
7ei t e v:

IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.

IP uvodoma splošno pojasnjuje, da mora imeti upravljavec za vsako obdelavo osebnih podatkov zagotoviti zakonito in ustrezno pravno podlago. Prvi odstavek 6. člena ZVOP-2 določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le takrat in v obsegu, kadar je to v skladu s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. in 9. člena Splošne uredbe. Obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, med katere sodi tudi podatek, ki razkriva članstvo v sindikatu, ureja 9. člen Splošne uredbe, po katerem je obdelava takšnih osebnih podatkov dopustna le v primerih, če je izpolnjen kateri od pogojev, ki jih taksativno določa drugi odstavek tega člena.

IP pojasnjuje, da Splošna uredba v točki d) člena 9(2) določa, da je dopustna obdelava osebnih podatkov, ki jo izvajajo sindikati v okviru svojih zakonitih dejavnosti z ustreznimi zaščitnimi ukrepi pod pogojem, da se obdelava nanaša samo na člane ali nekdanje člane sindikata ali na osebe, ki so v rednem stiku z njim v zvezi z njegovimi nameni, ter da se osebni podatki ne posredujejo zunaj tega telesa brez privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Morajo pa biti posamezniki vedno ustrezno seznanjeni z vsemi informacijami o obdelavi, kot to zahteva 13. člen (kadar se osebni podatki pridobijo od posameznika) oziroma 14. člen (kadar se osebni podatki ne pridobijo od posameznika) Splošne uredbe.

IP nadalje pojasnjuje, da sindikat lahko pridobiva določene osebne podatke delavcev tudi neposredno od delodajalca. Splošni okvir za posredovanje osebnih podatkov delodajalca sindikatu predstavlja 203. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 - ZIUPOPDVE, 119/21 - ZČmlS-A, 202/21 - odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 – ZIUZDS, 70/25 – ZUTD-I), ki določa, da mora delodajalec sindikatu zagotoviti pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalnih dejavnosti v skladu s predpisi, s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev. Prav tako pa je v tem okviru delodajalec dolžan sindikatu omogočiti dostop do podatkov, ki so potrebni pri opravljanju sindikalne dejavnosti. IP je že večkrat poudaril, da navedena določba ZDR-1 ni dovolj določna v smislu določil Splošne uredbe in ZVOP-2, da bi sama zase predstavljala pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov delavcev iz delovnega razmerja, to pa ne pomeni, da v posebej utemeljenih okoliščinah in ob upoštevanju strogega načela sorazmernosti iz 5. člena Splošne uredbe ne more predstavljati pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov članov sindikata, ki so nujno potrebni za opravljanje sindikalne dejavnosti. Na podlagi navedenega bi torej sindikat lahko pridobil podatke o odvedeni sindikalni članarini oziroma odtegljajih od plače za posamezne delavce (člane sindikata), če bi izkazal, da jih nujno potrebuje za opravljanje konkretne sindikalne dejavnosti. Konkreten obseg osebnih podatkov, do katerih je sindikat upravičen, pa je treba vselej presojati glede na okoliščine posameznega primera (predvsem zakonske določbe glede vloge sindikata v posameznih primerih, npr. obveznost posvetovanja v določenih primerih, možnost zastopanja delavca ipd. in določila kolektivnih pogodb). Upravljavec osebnih podatkov (delodajalec) mora torej opraviti presojo, ali so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji za zakonito obdelavo (torej posredovanje) osebnih podatkov. Podlaga za obdelavo osebnih podatkov, ki jih sindikat nujno potrebuje za opravljanje sindikalne dejavnosti, je ZDR-1. Nujnost torej izkazuje sindikat, presodi pa jo delodajalec.

ZDR-1 v tretjem odstavku 207. člena določa, da delodajalec na zahtevo sindikata zagotavlja (v skladu z aktom sindikata, katerega član je delavec), tehnično izvedbo obračuna in plačevanja sindikalne članarine za delavca. Delavec lahko plačuje sindikalno članarino na dva načina, in sicer tako, da jo plačuje sindikatu neposredno sam ali pa tako, da tehnično izvedbo obračuna in plačevanja sindikalne članarine zagotavlja delodajalec. Če se delavec odloči za slednjega, plačila dejansko ni mogoče izvesti brez podatka o tem, v kateri sindikat je delavec včlanjen. To se na podlagi odločitve delavca uredi na zahtevo sindikata, katerega član je delavec, skladno s tretjim odstavkom 207. člena ZDR-1 in v skladu z aktom sindikata.

IP je v preteklosti že nekajkrat podal mnenje, da kadar se plačevanje sindikalne članarine zakonito izvaja po 207. členu ZDR-1, potem ima sindikat upravičen interes, da preveri, ali je bila članarina dejansko obračunana skladno z aktom sindikata. V zvezi s tem, kot navedeno zgoraj, obstaja obveznost delodajalca po 203. členu ZDR-1, da sindikatu omogoči dostop do podatkov, ki so potrebni pri opravljanju sindikalne dejavnosti. IP (še vedno) meni, da je nadzor nad plačevanjem članarin oziroma nad zakonitim izvajanjem obveznosti delodajalca v zvezi s plačevanjem članarin (skladno s 207. členom ZDR-1) potreben za opravljanje sindikalne dejavnosti. V takšnem primeru gre namreč za izpolnjevanje obveznosti na področju delovnega prava (po 203. členu v povezavi s 207. členom ZDR-1), ki ga dovoljuje pravo države članice, s čimer je podlaga po členu 9(2)(d) Splošne uredbe utrjena.

IP ponovno (kot že npr. v mnenju iz leta 2019) podaja tudi stališče, da samo dejstvo, da je plačevanje članarine dogovorjeno v odstotku od delavčeve osnovne bruto plače in da posredovanje podatka o odvedeni sindikalni članarini za posameznega člana sindikata potencialno omogoča sindikatu izračun osnovne bruto plače posameznega člana sindikata, ne odvezuje delodajalca od posredovanja teh podatkov. Takšno tveganje za poseg v zasebnost je namreč posledica zakonite obdelave osebnih podatkov, ki je skladna s kriteriji Splošne uredbe, zato ne gre za nedopusten poseg v zasebnost. Ob tem pa IP podarja, da je sindikat dolžan te podatke ustrezno varovati in ni upravičen brez ustrezne pravne podlage tudi izračunati ali voditi zbirke osnovnih bruto plač svojih članov, kljub temu, da bi mu to lahko bilo tehnično omogočeno s posredovanjem podatkov. Splošna uredba namreč zahteva, da so osebni podatki zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni (načelo omejitve namena). To načelo je treba še posebej strogo upoštevati, ko gre za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, kar predstavlja tudi obdelava podatkov o sindikalni članarini.

IP sklepno ponavlja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more presojati primernosti namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.. Presoja glede zakonitosti obdelave oziroma obstoja pravne podlage za posamezno obdelavo je primarno vedno na upravljavcu osebnih podatkov. Upravljavec je torej v vsakem posameznem primeru odgovoren za zakonitost ter sorazmernost obdelav osebnih podatkov, ki jih izvaja.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil:

Matej Sironič,

Svetovalec pooblaščenca I

dr. Jelena Virant Burnik,

Informacijska pooblaščenka